Pred javno knjižnico v kijevskem predmestju so med zadnjim izpadom električne energije številni s prenosnimi računalniki čakali na priključek in internet. V knjižnici se prebivalke in prebivalci Irpina prerivajo za sedeže v prostoru, ki je nedavno postal tudi prvi brezplačni prostor za skupno delo v mestu, ali se zatečejo na oddelek z otroškimi knjigami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ker je velik del Irpinja še vedno v ruševinah, knjižnica deluje tudi kot nadomestna učilnica za razseljene učitelje, začasna pisarna za psihoterapevte. V njej je našel domovanje tudi Miklavž, ki je pozdravljal otroke in se z njimi tudi fotografiral.

Košček normalnosti
V mestu, ki je zaradi svoje lege ob borovih gozdovih na severozahodu Kijeva v prvih tednih vojne v celoti občutilo napredovanje ruske vojske proti ukrajinski prestolnici Kijev, je irpinjska knjižnica postala košček normalnosti.

"Takoj po ponovnem odprtju knjižnice smo ljudem omogočili, da si lahko tukaj napolnijo telefone. Ljudem smo omogočili, da ostanejo na toplem in opazujejo obnovo mesta," je za AFP povedala mestna svetnica Jevgenija Antonjuk. "Kar se dogaja v knjižnici, se dotika vseh vidikov življenja ljudi," je dodala.

Knjižnico v Irpinju vodi 75-letna Olena Ciganenko že štiri desetletja, to je vse od časov, ko je bil njen fotokopirni stroj edini v mestu. "Smo v središču mesta, na osrednjem trgu, in vedno smo imeli dober obisk," je povedala in dodala, da je bila knjižnica polna bralk in bralcev, ko še ni bilo interneta. Vendar niti v obdobju pred internetom knjižnica ni bila tako živahna, kot je danes, kar je odraz tega, kako zelo je vojna prizadela preostali Irpinj.

Po večtedenski bitki, ki so jo zaznamovali hudi ulični spopadi v mestu, se je ruska vojska konec marca umaknila iz Irpina in po uradnih ocenah za seboj pustila na stotine mrtvih civilistov.