Častni občan Občine Miren-Kostanjevica, oblikovalec Oskar Kogoj je letos na občino naslovil pobudo, da bi stalno umetniško zbirko pomnika nadgradil s svojimi deli. Ker leto 2020 prinaša tudi pomembno obeležitev častitljive 440. obletnice ustanovitve Kobilarne Lipica, je iz svojega bogatega ustvarjalnega opusa izbral Venetskega konja in Lipicanca, so sporočili iz Javnega zavoda za turizem Miren Kras.

Venetski konj predstavlja simbol moči, plemenitosti, modrosti in lepote. "S konjem miru ali z duhovnim konjem, ki sem ga izluščil iz znamenite situle iz Vač, obujam prastaro kulturo Slovencev - kulturo Venetov. V njem sem upodobil duhovnost človeka," je svoj izbor predstavil Kogoj.

Kogojeva čreda: od Sočija do Jeruzalema
Dvojniki Venetskega konja v nadnaravni velikosti se postavljeni pred WTC-jem v Ljubljani, na Mestnem trgu v Slovenj Gradcu, pred palačo Združenih narodov v Ženevi, v kompleksu Nebug pri Sočiju ob Črnem morju in pred nekdanjim parlamentom v Jeruzalemu.

Lipicanca, slovenskega kraljevega konja, povezuje s simbolom plemenitosti, lepote, transformacije in duhovnosti. Predniki so ga razvili s križanjem kraške domače kobile s plemenitimi arabskimi in španskimi žrebci.

"Lipicanskega konja povezujemo z razvojem človeka ‒ od živalske nature, ki jo simbolizira črna barva, se transformira do božanske bele, do spoznanja kozmičnih človeških vrednot," je pojasnil Kogoj.

Simbolično ob 77. rojstnem dnevu
Izvedbo slovesnosti ob donaciji je občina v sodelovanju s Kogojem in Turizmom Miren-Kostanjevica načrtovala v ponedeljek, ko je umetnik praznoval rojstni dan. Vendar so se odločili, da zaradi posebnih okoliščin pandemije in ukrepov, ki na prvo mesto postavljajo zdravje in varnost, dogodek prestavijo v bližnjo prihodnost, ko bodo razmere dovoljevale udeležbo širše javnosti.

Pomnik miru na Cerju sicer vabi k ogledu mozaika Slutnja groze pred kratkim umrlega umetnika Jožeta Spacala ter "slovenskih Guernic" ‒ slike Ples življenja in smrti ter njenega nadaljevanja Veter pozabe, ki ju je Rudi Španzel naslikal v spomin na prvo svetovno vojno in generala Borojevića Von Bojno.

Po dolgih letih usklajevanja interesov različnih deležnikov se je dokončno oblikovala tudi vsebina stalne razstave Na zahodnem robu, ki jo pripravlja Goriški muzej. Postavljena in odprta bo septembra 2021 ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini.