Sorodna novica Tri tisoč let star tempelj v Peruju skriva mrežo podzemnih hodnikov, še vedno odkopavajo nove

Tempeljski kompleks Chavín de Huántar v osrednjih Andih je bil nekoč versko in administrativno središče cele pokrajine. Arheološko najdišče, ki leži približno 306 kilometrov severovzhodno od Lime, je bilo cvetoča metropola nekje med letoma 1500 in 550 pr. n. š.

Za zdaj so raziskovalci našteli najmanj 35 podzemnih prehodov; vsi so med seboj povezani in so bili ob vznožju Andov, na 3200 metrih nadmorske višine, grajeni po letu 1200 pr. n. š.

Dva tisoč let pred inkovskim imperijem
Kultura Chavín je znana predvsem po svoji zelo razviti umetnosti, v kateri izstopajo upodobitve ptic in divjih mačk. Nastale so v obdobju nastanka prvih stalnih naselbin v severnem višavju perujskih Andov – to je bilo več kot dva tisoč let pred vzponom inkovskega imperija.

Leta 2018 so se zgodile najpomembnejše arheološke najdbe na tej lokaciji v zadnjih desetletjih: arheologi so z robotsko kamero najprej locirali nove prehode, nato pa v njih odkrili doslej edine znane človeške posmrtne ostanke iz kulture Chavín.

Najdba, zamrznjena v času
Najnovejše odkritje, s katerim se strokovnjaki trenutno ukvarjajo, je torej prehod na južni strani templja, ki je bil zapečaten – tako vsaj sklepajo – zaradi svoje strukturne šibkosti. Danes bo seveda več kot koristen, saj bo pomagal razumeti najzgodnejše obdobje civilizacije Chavín. "To, kar smo našli tukaj, je bilo zamrznjeno v času," je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil John Rick.

Iz prehoda so od lanskega maja, ko so ga prvič odkrili, izkopali velik keramičen predmet, ki tehta 17 kilogramov in je okrašen z risbo kondorjeve glave in kril, ter manjšo keramično skledico. Kondorja, ki je ena največjih ptic na svetu, so starodavne andske civilizacije povezovale z močjo in blaginjo.

Kamor ljudje ne morejo zlesti, pridejo roboti
Po Rickovih besedah je večina celega templja za zdaj še neizkopana. Vhod v "Kondorjev prehod" so najprej proučili z robotskimi kamerami. Postopoma je bilo namreč treba odstraniti umazanijo, s katero je bil rov napolnjen, a pri tem niso smeli tvegati, da se starodavna arhitektura še bolj podre.

Tempeljski kompleks Chavín de Huántar je Unescov status svetovne dediščine dobil leta 1985. Leta 1997 so si perujske oborožene sile pri njem izposodile ime (in idejo) za reševalno misijo 72 talcev, ki jih je na japonski ambasadi v Limi zajelo Revolucionarno gibanje Tupaca Amaruja (MRTA). Talce so rešili z gradnjo predorov.