Stavba starega kolodvora bo še predvidoma do leta 2027 opravljala funkcijo potniškega centra z blagajnami in čakalnicami. Foto: BoBo
Stavba starega kolodvora bo še predvidoma do leta 2027 opravljala funkcijo potniškega centra z blagajnami in čakalnicami. Foto: BoBo
Sorodna novica Arhitekt Marko Mušič nasprotuje prenovi notranjosti ljubljanske železniške postaje

Konec marca je arhitekt in Prešernov nagrajenec Marko Mušič ministrstvu za infrastrukturo, ki bdi nad projektom prenove glavne železniške postaje v Ljubljani, poslal javno pismo, v katerem je izrazil nasprotovanje prenovi notranjosti prostorov starega kolodvora in spremembi njihove namembnosti. "Pritličje našega kolodvora mora za vedno ostati v osnovni funkciji, za katero je bila postaja takrat, leta 1848, zgrajena," je bil jasen Mušič, ostati mora "reprezentativni javni mestni, potnikom namenjeni prostor". Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja, da bodo notranji prostori starega kolodvora ostali nedotaknjeni, da pa še razmišljajo o njihovi vlogi po selitvi blagajn, čakalnic in drugih programov železnice v novo poslopje. Skladno z načrtom je v poslopju mogoče urediti trgovine, poslovne prostore in tudi hotel, pravijo.

Želja po povrnitvi stavbe v avtentično podobo (a ne nujno s prvotno vlogo)
Ministrstvo za infrastrukturo, natančneje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je investitor tega projekta, se je odzvalo na naša vprašanja in odgovorilo na pomisleke, ki jih je izrazil Mušič. V sklopu nadgradnje železniške infrastrukture je predvidena rušitev dveh prizidkov k stavbi starega kolodvora, ki sta na severovzhodni in severozahodni strani postaje. S tem bo postaja zaživela v originalni podobi, pravijo, in dodajajo, da bodo z rušitvijo prizidkov pridobili potreben prostor za gradnjo nove postajne dvorane nad peroni.

Železniška postaja v Ljubljani, pogled s severne strani. Dele prizidka je mogoče prepoznati po strehah stavb. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Železniška postaja v Ljubljani, pogled s severne strani. Dele prizidka je mogoče prepoznati po strehah stavb. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Predviden pogled na novo železniško postajo in originalno stavbo potniškega centra iz leta 1848 (levo spodaj). Foto: Ministrstvo za infrastrukturo
Predviden pogled na novo železniško postajo in originalno stavbo potniškega centra iz leta 1848 (levo spodaj). Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

"Notranjost postajnega objekta starega kolodvora ostaja nedotaknjena"
Postajno poslopje železnice je varovano kot stavbna dediščina, a to ne velja za prizidka. Pri tem vse od začetka projektiranja sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki po njihovih navedbah podpira rušitev prizidav in prikaz originalne zasnove poslopja. Na ministrstvu so bili jasni glede prenove notranjih prostorov. "Notranjost postajnega objekta starega kolodvora ostaja nedotaknjena," so zapisali v pismu, ki ga hranimo v redakciji. Ureditev, ki jo je zasnoval Mušičev atelje in z njo zmagal na jugoslovanskem dvostopenjskem anonimnem urbanistično-arhitekturnem natečaju, bo tako ostala ohranjena v celoti, pravijo.

Sorodna novica SAZU na strani Marka Mušiča: Notranjosti železniške postaje se ne sme spreminjati

Bo poslopje starega kolodvora še namenjeno potnikom?
Odprto pa ostaja Mušičevo vprašanje, ali bodo ti prostori še namenjeni potnikom, saj kot pravijo na ministrstvu, "nadaljnja vsebina, raba in program poslopja 'starega kolodvora' še niso določeni". Prostore, kjer so zdaj čakalnice, prodaja vozovnic, infotočka, postajna dvorana, servisi in nujne službe upravljavca železniškega prometa, bodo namreč preselili v nov objekt. "Skladno z veljavnim zazidalnim načrtom je v objektu železniške postaje dopustno urediti poslovno-upravne ter trgovsko-gostinske dejavnosti. Z instrumentom lokacijske preveritve je bil omogočen še program hotelske dejavnosti," so zapisali.

Temu pa izrazito nasprotuje Mušič, ki ga je nedavno s pismom podprl tudi razred za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). "Ostajam trdno prepričan, da se zlovešča napoved ukradenega kolodvora ne sme uresničiti. Ne zaradi prizadetega arhitekta, temveč zaradi nepopravljivo prizadete Ljubljane ter njenih meščank in meščanov. Zato je moj glas protesta nepomemben ob glasu Ljubljančank in Ljubljančanov, ki o brisanju legendarne, nenadomestljive vrednote svojega mesta očitno sploh niso obveščeni," je zapisal Mušič.