Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije poteka enkrat letno vse od leta 2010. Foto: OHS
Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije poteka enkrat letno vse od leta 2010. Foto: OHS

Tema letošnjega festivala Odprte hiše Slovenije (OHS), ki traja med 11. in 13. aprilom, je Dediščina za prihodnost. Festival tako tokrat prevprašuje pojem dediščine v kontekstu prostora in arhitekture, njeno razumevanje in vrednotenje ter pomen za prihodnost.

Program Festivala Odprte hiše Slovenije je objavljen na spletni platformi OHS. Tudi letos so prijave na oglede in vodenja so obvezne.

Povabilo k raziskovanju stavb in prostorov ter njihovih zanimivih zgodb
Festival znova odpira vrata kakovostnih arhitektur po državi. Spoznati bo mogoče vse od inovativnih pristopov k ohranjanju, iskanju ravnotežja med spoštovanjem tradicije in lokalnih posebnosti ter upoštevanjem in prilagajanjem na kompleksne izzive sodobnosti. Festival OHS izpostavlja tudi ključno vprašanje, katere prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne.

Organizatorji festivala želijo čez osebno izkušnjo vsakomur približati vrednote kakovostne arhitekture in spodbuditi aktivno vključevanje v dialog o grajenem prostoru. Izpostavljeni so tudi primeri dobrih praks, ki ponujajo rešitve za družbene, ekonomske in okoljske izzive, s katerimi se človeštvo spopada danes. Festivalski program je med prispelimi predlogi izbrala strokovna žirija, ki so jo sestavljali strokovnjakov na področju arhitekture in oblikovanja: Tina Gregorič, Ana Grk, Jure Henigsman, Andraž Keršič in Mateja Kurir.

Maks Fabiani je Ferrarijev vrt v Štanjelu zasnoval v času svojega županovanja med obema vojnama. V terasasto zasnovo je s sistemom podzemnih kanalov in zbiralnikov vključil oskrbo parka z vodo za zalivanje in okras z vodometom in vodnim zrcalom. Foto: Wikipedia
Maks Fabiani je Ferrarijev vrt v Štanjelu zasnoval v času svojega županovanja med obema vojnama. V terasasto zasnovo je s sistemom podzemnih kanalov in zbiralnikov vključil oskrbo parka z vodo za zalivanje in okras z vodometom in vodnim zrcalom. Foto: Wikipedia

Festival se pridružuje praznovanju letošnje 160-letnice rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija (1865–1962). Program festivala tako med drugim prinaša tudi nekaj vodstev, namenjenih predstavitvi Fabianijevih del, v Ljubljani bo organiziran arhitekturni sprehod po Fabianijevi Ljubljani z ogledom stavbe Mladike. V Štanjelu, kjer je Fabiani načrtoval praktično vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama, pa se bo mogoče udeležiti vodstva po Ferrarijevem vrtu.

Na Dvoru pri Žužemberku bo organiziran ogled obnove Auerspergove železarne, v katero je umeščen Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. Na Ravnah na Koroškem bo za obiskovalce vrata odprl Center starejših KO-RA. Na Gorenjskem si bo mogoče ogledati Alpski hiši in vhodni objekt v Sotesko Vintgar. V Mariboru si bo mogoče ogledati gradbišče Centra Rotovž, na Primorskem pa bo organiziran voden ogled po Pokopališču Ankaran. V Celje si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati prenovljeno Fotohišo Pelikan, organiziran bo tudi sprehod po tamkajšnjih Grajskih poteh.

Stavba Slovenijalesa, ki ji je zasnoval Milan Mihelič, stoji za Bežigradom v Ljubljani. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Stavba Slovenijalesa, ki ji je zasnoval Milan Mihelič, stoji za Bežigradom v Ljubljani. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Tematski dogodki v prihodnjih mesecih
Osrednja tematika tokratnega festivala Dediščina za prihodnost bo zaznamovala tudi več tematskih dogodkov čez leto. Med 16. in 18. majem se bo odvil festivalski vikend z naslovom Prostori države, katerega program so zasnovali v sodelovanju z letošnjim vabljenim kuratorjem festivala Milošem Koscem. Junija bo sledil ogled stavbe Slovenijales v Ljubljani, s katerim bodo zaznamovali 100-letnico rojstva arhitekta Milana Miheliča (1925–2021), ki velja za enega ključnih ustvarjalcev modernistične arhitekture na Slovenskem.