V podobne namene je DSP, preden so preuredili nekdanje Zajčevo stanovanje in ga poimenovali Pisateljski atelje Daneta Zajca, v ta namen uporabljal stanovanje v Šiški, v stanovanju na Prulah pa je bivala Zajčeva vdova Jerneja Katona Zajc. Ne glede na to, da je večina pesnikovih predmetov ostala v lasti sorodnikov, literarna zapuščina pa je prešla v last NUK-a, je v stanovanju mogoče zaslediti opomnike na njegovega nekdanjega prebivalca. Stanovanje, ki je namenjeno predvsem začasnemu bivanju tujih avtorjev in prevajalcev in je temu primerno opremljeno, tako premore nekaj kreativnih domislic Klavdije Zupan, ki je prenovo vzela v svoje roke.

Darila kolegov umetnikov
Ohranjeni so deli stare zakonske postelje, ki pa so spremenjeni v kuliso bralnega kotička, sobi pa zapolnjujeta tudi masivna omara in komoda, ki sta bili Zajčeva last, ter zanimiva lesena luč.

Poleg tega pa so v prulskem stanovanju ostala nekatera dela, ki so jih pesniku poklonili njegovi prijatelji; med njimi ima posebno mesto keramika Ifigenije Simonović, ustvarjena prav posebej za Zajca, krasijo pa jih tudi njegovi verzi. Na stenah še vedo visijo njegove slike, med njimi tudi delo Zlate Kolarič in delo Hermana Pivka, pod katerega je pesnik zapisal nekaj verzov. Kuhinjsko steno pa krasi Zajčeva podoba in priča o njegovem obisku Madrida leta 1977.

Pesnik v črnem puloverju
Dane Zajc velja za enega naših najpomembnejših pesnikov 20. stoletja, ki je pogosto nosil črn pulover. Kar je v sozvočju z njegovo poezijo; temačno, nihilistično, samotno, zavito v neskončnost. Zajc je v slovensko literaturo vstopil leta 1958 s pesniškim prvencem Požgana trava, pisano v izvirnem, samoniklem jeziku, temelječem na bogati metaforiki, umrl pa je pred desetimi leti, 20. oktobra 2005.

Veljal je za enega osrednjih likov slovenske dramatike, v katero je vpeljal izvirni model poetične drame, pisal pa je tudi pesmi za otroke. Med njegove pomembnejše pesniške zbirke spadajo Ubijavci kač, Rožengruntar, Kepa pepela, Zarotitve, Krokar, Dol dol, med dramami velja omeniti Potohodca, Voranca, Medejo, Mlado Bredo in Grmače, otroško in mladinsko književnost pa je med drugim obogatil z Belo mačico, Živalmi na dvorišču, Abecedarijo in Argonavti. Lani je ob desetletnici njegove smrti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekal znanstveni simpozij.

Atelje na voljo vse leto
Letos bo v ateljeju bivalo 17 avtorjev in prevajalcev, večinoma iz Evrope, v Ljubljani pa se bodo zadržali od enega tedna do enega meseca. Kot pravijo na DSP -ju, je atelje primeren za bivanje dveh avtorjev hkrati, bivajoči v ateljeju pa bodo imeli krite stroške bivanja, na društvu pa si prizadevajo, da bi v prihodnje prek evropske mreže za literaturo in knjige Traduki lahko trem do petim gostom omogočili tudi štipendijo.

Rezidentom bodo na voljo tudi dela slovenskih avtorjev, prevedena v tuje jezike; med njimi najdemo dela Draga Jančarja, Suzane Tratnik, Gorana Vojnovića in Aleša Štegra. Šteger je v svoji Knjigi teles takole opisal Zajčevo prulsko stanovanje: "Pred oknom socialističnega bloka krošnja kostanja, svetloba dneva, ki gre h koncu. Skromen interier, miza za enega, za dva."