Muzikal s preprostim naslovom Edgar Allan Poe je delo škotskega skladatelja in tekstopisca Erica Woolfsona, za katerega je pisanje muzikalov o nenavadnih osebnostih posebna strast. V svojem premiernem projektu iz žanra glasbenega gledališča se je tako lotil enigmatične osebnosti Siegmunda Freuda, v drugem se je ukvarjal s katalonskim magom sanjske organske arhitekture Antoniom Gaudíjem, v svojem četrtem projektu pa se je odločil razčleniti življenje Edgarja Allana Poeja. Njegova prva želja je bila osvetliti nekatera manj znana dejstva o Poejevem življenju.
Naštejmo jih nekaj: njegova mati, sicer znana igralka, je umrla prav 'v njegovem naročju', in sicer ko je bil star le tri leta; tragično je umrla tudi njegova mlada žena; 26 let po njeni smrti je Poe srečal svojo mladostno ljubezen, zaljubljenca sta se želela poročiti, a je pisatelj še pred poroko umrl; tukaj je tudi zgodba o Poejevem odnosu do njegovega nasprotnika, 'kralja' ameriške literarne kritike, Rufusa Griswold, ki ga je Poe hkrati ljubil in sovražil. Razsežnosti Griswoldove zlobe najbolj razkriva besedilo osmrtnice, ki jo je sicer podpisan s psevdonimom - resnično identiteto pisca so kmalu razkrinkali - v časopisu New York Tribune objavil Griswold: "Edgar Allan Poe je mrtev. V Baltimoru je umrl predvčerajšnjim. Ta vest bo presenetila mnoge, prizadela pa jih bo le malo."
Resnični idealni literarni lik
Teme, s katerimi se je v svojih literarnih delih ukvarjal Edgar Allan Poe, so njegovo literaturo naredile za sinonim tega, kar označujejo z izrazom gotska literatura ali gotski grozljivi žanr. Poejeva mračna romantika vedno znova naleti na vprašanje smrti, pogosto se ukvarja s pokopavanjem še ne mrtvih ljudi, razpadanjem organskih tvarin, žalovanjem in poskusom oživljanja mrtvih; zadnji se pogosto konča z nenavadnimi dogodki bivanja tako imenovanih 'undead dead' likov. Ta tematski konglomerat, zaokrožen s Poejevo nenavadno pojavo in osebnostjo, zaznamovano tudi z dejstvom, da se je kot povsem prvi Američan odločil za težko življenje profesionalnega pisatelja, določa osebo, ki kar kliče po obravnavi v literarnih in drugih umetniških projektih.
Vseeno je moralo miniti skoraj sto let od Poejeve smrti, da se je njegov lik pojavil v literaturi. Leta 1936 je angleški pesnik in pisatelj Walter de la Mare v kratki zgodbi Revenant (Prikazen) predstavil lik Edgarja Allana Poeja, ki posluša predavanje o njegovem življenju in delu. Še več časa pa je moralo miniti, da smo Poeja lahko videli na odru. Zaslužna za to sta bila Paul Day Clemens in Ron Magid, ki sta spisala monodramo Edgar Allan Poe: Once Upon a Midnight (Edgar Allan Poe: Nekoč opolnoči), v kateri je Poeja upodobil John Astin, sicer najbolj znan kot Gomez v filmu o družini Addamsovih. V novem muzikalu je igralcev, ki predstavljajo Poeja več; trije dečki nastopajo kot osemletni Poe, na Poljskem rojeni Sebastian Byzdra igra dvajsetletnega Poeja, Poeja pri štiridesetih pa Björn Christian Kuhn.