V Pomelaju glede na vrsto gradiva, iz katerega pletejo, izdelujejo pletarske izdelke iz koruznega ličja oziroma bilja, vrbovih šib in slame. Iz ličja nastajajo različne košare, torbe, okrasni izdelki za dom ter okrasje za lase, iz vrbovih šib prav tako košare, pladnji in okrasni izdelki ter iz slame najrazličnejši spominki. Pri tem tudi pletarske materiale pridelujejo sami in na tradicionalen način.
Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis.
Znanja, ki se prenašajo iz starejše generacije pletark na mlajše
Sari Köleš Ribeiro se zdi vpis v omenjeni register zelo pomemben ne le kot priznanje dolgoletnega dela, ampak tudi, ker je to prepoznanje kakovosti in dela nosilcev teh tradicionalnih in redkih znanj. "Od tega vpisa ne bomo dobili ničesar posebnega, je pa to za nas pomembno prepoznanje, da smo na državni ravni prepoznani kot redek nosilec teh starih znanj, ki se v naši hiši prenašajo iz starejše generacije pletark na mlajše." Pomelaj je, dodaja, posebnost tudi zaradi tega, ker si pletark ne izposoja, ampak jih zaposluje ter hkrati skrbi, da pridobivajo nova in nova znanja. "Tudi mi izvajamo delavnice in tabore ter to naše znanje prenašamo naprej," še dodaja.
Köleš Ribeiro je sredi junija vložila pobudo koordinatorju pri Slovenskem etnografskem muzeju, ki je koordinator varstva slovenske nesnovne kulturne dediščine, da na podlagi dolgoletnega in uspešnega pletarskega dela Pomelaj vpiše pod enoto pletarstva v registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije. "Sami smo prepoznali svojo vrednost ohranjanja dediščine pletarstva," je povedala in dodala, da jih je na podlagi dolgoletnega in kakovostnega dela pletarstva tudi etnografski muzej prepoznal kot nosilce nesnovne kulturne dediščine.
S pletarstvom se v Pomelaju ukvarja pet zaposlenih rokodelk in mentor pletar. Večina zaposlenih ima narejeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za pletarja. Rokodelke delajo na zaščitenih delovnih mestih, saj je Pomelaj tudi zaposlitveni center. Letos pa je zadruga pridobila tudi status rokodelskega centra. "Hkrati imamo v okviru poklicne rehabilitacije trenutno še dva človeka, ki se urita in učita pletarstva," še dodaja.
Pomelaj uradno deluje 21 let, takrat je bil registriran kot zadruga. Že prej pa so imeli neke vrste učne delavnice za zaposlovanje nezaposlenih v ruralnem področju. "Že tu so se začele oblikovati ideje, s čim bi se Pomelaj ukvarjal in danes smo pri dveh osnovnih dejavnostih – pletarstvo iz naravnih materialov in kulinarična delavnica, v kateri ustvarjamo po tradicionalnih receptih."
Pletarske rokodelske izdelke sicer ponujajo po vsej Sloveniji: od Pirana in Ljubljane do Bleda, tudi v trgovini etnografskega muzeja, sodobno obarvane izdelke pa na tradicionalen način delajo tudi po naročilu. Večina njihovih izdelkov nosi certifikat Art&Craft, ki ga podeljuje slovenska obrtna zbornica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje