Še malo, pa bo pomlad. Kot napoved smo za Literarni nokturno izbrali črtico Ksenije Čuić Bratina. Rodila se je v Tolminu, živi v Ljubljani, po poklicu je psihologinja in psihoterapevtka – v vsakdanjem in poklicnem življenju pozorna poslušalka zgodb. Pogosto piše tudi svoje; z njimi se je uveljavila na literarnih natečajih, tudi na Arsovem natečaju za kratko zgodbo. Kako me je odtajala pomlad je občutljiv zapis o naravi in njeni moči. V Literarnem nokturnu jo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.

"Tako je nastala po lažnih prerokih ustvarjena beseda greh."
Avstrijski pisatelj in prevajalec Hans Carl Artmann, podpisoval se je večinoma kot H. C. Artmann, je živel med letoma 1921 in 2000. Pisal je poezijo in prozo, sodeloval je pri ustanovitvi avantgardne Dunajske skupine. Veliko je potoval, živel je na Švedskem in v Berlinu, pozneje se je ustalil v Salzburgu, nazadnje na Dunaju. Prejel je več nagrad, tudi ugledno Büchnerjevo. Uspel je konec petdesetih z zbirko pesmi v dunajskem narečju med ana schwoazzn dintn - S črno tinto (1958). Tako za Artmannovo prozo kot poezijo je značilen nekakšen igrivi nadrealizem. V Literarnem nokturnu nekaj odlomkov iz knjige Sonce je bilo zeleno jajce: o stvarjenju sveta in njegovih stvari interpretira Primož Pirnat. Knjigo, ki je v izvirniku izšla leta 1982, je prevedel Jani Virk (Beletrina, 1997).

"Ko sem bila še deklica na Kitajskem, mi je stara mati povedala, da je moja
mati duh."
Ameriška pisateljica kitajskega rodu Amy Tan se je rodila 19. februarja 1952 v Oaklandu v Kaliforniji. Pozornost kritikov in bralcev je vzbudila že s prvencem Klub srečnih žensk leta 1989, ki je bil preveden v več kot petintrideset jezikov, režiser Wayne Wang pa je po njem posnel tudi celovečerni film. Za pisavo Amy Tan je značilno prikazovanje dveh svetov in kultur, kitajske in ameriške. V Klubu srečnih žensk piše o čustveno intenzivnih izkušnjah mater, članic kluba kitajskih priseljenk, ki se sestajajo ob igri madžong, in njihovih hčera. Avtorica Literarnega večera Miriam Drev je leta 2012 izbrala in prevedla odlomke iz romanov Klub srečnih žensk, Žena kuhinjskega boga in Sto skrivnih čutov. Interpretirali sta jih Vesna Jevnikar in Sabina Kogovšek.

"Ko sta se prvič pogovarjala o tistem, sta med pogovorom precej molčala."
V zbirki Marka Golje Prepozno, pozneje (LUD Literatura, 2021) je zbranih petnajst kratkih zgodb, ki po obsegu niti niso zelo kratke. Večinoma pripovedujejo o takih ali drugačnih odnosih, vezeh in povezavah med ljudmi, ki vsak na svoj način drug v drugem iščejo bližino. Zgodba z naslovom Dokler vaju smrt ne združi pripoveduje o starejšem paru na koncu življenjske poti. Odlomek iz nje interpretira dramski igralec Matej Puc.

"Zadnja tri leta se v Whitstableu udeležujem rednega plavanja na prvi dan novega leta."
Katherine May je britanska avtorica, ki piše leposlovje in memoarsko literaturo. Literarno kariero je začela kot gostujoča pisateljica v umetnostni galeriji Tate Britain, do nedavnega je bila programska direktorica za kreativno pisanje na univerzi Canterbury Christ Church. Med njena novejša dela spadajo roman Plavalni klub v Whistablu ter spominsko delo Prezimovanje, ki bo izšlo letos pri založbi UMco.

V Prezimovanju pripoveduje o svojem popotovanju v zimo, tudi v prenesenem pomenu. Napovedala ga je nenadna bolezen v njeni družini, nato je zašla v obdobje negotovosti in samote. Moč je zajela iz zimskih izkušenj drugih ljudi in tudi iz preobrazb, kakršnih je zmožna narava, da bi premostila mraz. Pripoveduje o tem, kako sprejeti zimo, ko nastopi v našem osebnem življenju, od kod črpati iznajdljivost, ki se z nabirajočimi se izkušnjami spreminja v svojevrstno modrost. Knjigo je prevedla Miriam Drev, odlomek interpretira dramska igralka Barbara Cerar.

"Sneži. Nič več predstraž ne kril in ne središča."
Šestindvajsetega februarja 1802 se je v Besançonu rodil Victor Hugo, eden največjih pesnikov in pisateljev Francije, pa tudi dramatik, likovnik, politik in angažiran intelektualec. Umrl je leta 1885 v Parizu. Šestdeset let njegovega ustvarjanja in družbenega delovanja bistveno zaznamuje in umetniško komentira francosko zgodovino devetnajstega stoletja.

Hkrati pa je Hugo kot vodilni francoski romantik prenovil umetniški slog, v katerem je povezal moč besede z močjo vizije v prepletu vzvišenega in grotesknega. Hugojeva poezija je pri nas morda manj poznana kot sta romana Notredamski zvonar in Nesrečniki, vendar je izjemna v izpovedni moči in formalni izbrušenosti. Temu je bil kos pesnik in prevajalec Janez Menart, avtor prevodov pesmi in celotne predstavitve življenja in lirskega ustvarjanja velikega francoskega literata.