Sledijo stari jugoslovanski ideji, po kateri bi morali biti kulturni centri reprezentativna mesta ene države. »Smo kompaktna skupina, ki ni imela posebnega interesa narediti nacionalni center, ki bi se zadovoljeval s spopadanjem s folkloro in tradicijo, ki bi ponujal določeno domotožje, ki se ne more kupiti. To ni naša ideja niti naš program, to nas ne zanima,« pravi ena od ustanoviteljic in programska direktorica Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš (SKCDK) Svetlana Slapšak.
Predstaviti urbano kulturo Beograda
»Namen centra je predstaviti urbano, vznemirljivo, angažirano, kritično kulturo zlasti Beograda, pa tudi drugih mest, s katerimi sodelujemo. Vztrajamo pri multikulturnem pristopu, ki hoče poleg tega, da pomaga pojasniti tisto, kar se nam je zgodilo, temu dati tudi določeno dodano vrednost,« dodaja.
Satira kot način preživetja
Center se je v zadnjih letih intenzivno ukvarjal s Karadjozem/ gledališčem senc, ki promovira politično satiro. »Živimo v času, v katerem se dogaja zelo veliko nenavadnih reči tako v javnosti kot v politiki. Eden od načinov, da se bojujemo proti temu in da se ohranimo, kolikor lahko v razumskem stanju, je - da se temu smejemo. To je gledališče, ki bo povedalo, kaj misli o svetu« - dodaja Slapšakova.
Društvo, ki deluje v javnem interesu
Delo SKCDK, ki je bil ustanovljen leta 2009, je v javnosti prepoznavno in priznano. Pred kratkim mu je bil podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Vendar je do sredstev kljub temu težko priti.
»Naša največja želja je, da bi imeli vsaj minimalno financiranje, s katerim bi nam uspelo ohraniti nekaj rednih dejavnosti centra. Za drugo so na voljo različni projekti in različni donatorji,« pravi izvršna direktorica SKCDK-ja Irena Vujčić Pavlović.
Socialni čut
Center, kjer se sicer izvajajo tudi tečaji srbskega jezika, se je lansko pomlad dokazal tudi v svoji družbeni angažiranosti, ko so prek socialnih omrežij in medijev prostovoljci Centra več kot uspešno organizirali zbiranje in delitev pomoči za poplavljene dele regije.
Zadnji jugoslovanski pisatelj
Pisatelj in prevajalec Danilo Kiš, večkrat imenovan tudi zadnji jugoslovanski pisatelj, bi imel, če bi bil danes živ, 80 let. Svetlana Slapšak meni, da Danilo Kiš ni bil posebno priljubljen pisatelj in da ni uspel doseči meril nacionalne ali pop oziroma temu podobne literature.
Bere ga zahtevnejše občinstvo
»Bere ga zahtevnejše občinstvo, zato se mi zdi popolnoma normalno, da postaja zdaj zanimiv tudi za slovenske bralce« - sklene Slapšakova. Njegov roman Peščena ura (v izvirniku Peščanik) je bil v prevodu Sete Knop natisnjen pri založbi Goga, Novo mesto.
Sanja Prelević, naglas@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje