Za prvo omembo Šiške velja dokument o širjenju komendske posesti v Šiški iz leta 1308. Ime naj bi izhajalo iz kajže (Keissach) oziroma hiške. Šiška se je hitro razvijala predvsem po prvi svetovni vojni, ko so v tem delu Ljubljane postavili več industrijskih obratov, še bolj intenziven pa je bil njen razvoj po drugi svetovni vojni, ko so zgradili tudi že več visokih stanovanjskih objektov in sosesk.

Sorodna novica Nujnost trajnostnega pristopa v sodobni gradbeni industriji in arhitekturnem načrtovanju

V zadnjih letih so zrasli novi visoki objekti, nazadnje pa je bila dokončana soseska Kvartet. To so štirje stolpiči, ki jih vizualno najbolj zaznamuje stopničasti del v vrhnjih nadstropjih. To naj bi na neki način vzpostavilo "dialog" s pogledom na Alpe. Projekt so realizirali na nekdaj degradiranem območju v neposredni bližini kompleksa Celovški dvori.

Glavna arhitektka projekta je bila Špela Videčnik iz arhitekturnega biroja Ofis, a je na srečanju z novinarji poudarila, da je pri razvoju projekta sodelovalo najmanj 60 ljudi. Naj nekoliko predstavimo dimenzije – stavbe Kvarteta so visoke 54 metrov. Za primerjavo povejmo, da je ljubljanski nebotičnik visok dobrih 70 metrov in Eifflov stolp 330 metrov.

Smisel cikcakaste razporeditve
Kot nakazuje že samo ime, je pomembna razporeditev blokov. "Bloki so v cikcakasti razporeditvi," pove Špela Videčnik. "Z izračuni osvetlitve smo ugotovili, da tako največ stanovanj dobi kar največ sonca pozimi in poleti." In še: "Skušali smo narediti te stolpiče čim bolj zračne in ustvariti otoke tišine in intime." Glede na promet v okolici kljub dobrim namenom avtorjev velja počakati na prve odzive prebivalcev.

Zgradili so 236 stanovanj različnih tipologij, od enosobnih do štirisobnih. Manjša so umeščena nižje, večja višje, da bi s prostornimi terasami ustvarili vtis atrijske hiše. Po ogledu lahko stanovanja ocenimo kot zelo svetla in s sodobnimi, odprtimi tlorisi. Vrhunec so tako imenovani penthousi, ki so, tako pri Corwinu, zasnovani tako, da imajo lahko uporabniki zase celotno zgornje nadstropje.

Eno najbolj intenzivnih območij v Ljubljani
Špela Videčnik je navedla še en izziv, s katerim so se spopadali projektanti: "Osebno bi rekla, da je to eno najbolj intenzivnih območij v Ljubljani. Blizu so Litostroj, nakupovalni center, železniška proga, obvoznica. In za arhitekte je bil izziv, kako narediti stanovanjsko sosesko v tako intenzivnem okolju."

Potencialno "problematično" zelenje
Šiška je že več desetletij eno najbolj urbaniziranih in pozidanih območij v Ljubljani. A poudarek soseske Kvartet naj bi bilo tudi zunanje zelenje. Zasadili naj bi 272 dreves in plezalke ob stenah stavb. Te so lahko problematične, kot se je izkazalo pri eksperimentalni zeleni soseski v kitajskem mestu Čengdu, v kateri so prebivalce začele pestiti žuželke v zelenju. Nekateri so se zato tudi izselili. Zagotovo pa je smiselno, da so snovalci Kvarteta mislili na prostor za park, igrala in druženje in zato vse garaže umestili pod površje.

Še en "zeleni" projekt – Bellevue Living
Čeprav gre za zelo drugačen projekt, so podobno idejo ustvarjanja občutka življenja v hiši kljub življenju v velikem kompleksu zasnovali projektanti projekta Bellevue Living. Biro Genius Loci je prav tako vsakemu stanovanju v kompleksu dveh stolpnic in nižjega vzdolžnega dela namenil zelenje. Poleg tega pa so projektanti v raven mezzanina med objekte umestili velik vrt, ki naj bi podobno kot park v soseski Kvartet služil druženju, otroški igri in stiku z zelenjem. Čeprav imajo prebivalci že tako ali tako veliko zelenja zelo blizu, saj onkraj Celovške ceste leži park Tivoli.

Sorodna novica Najbolj zelena poslovna stavba kot zametek novega poslovnega središča?

Ustvarjanje mikroklime
Če se vrnemo k projektu Kvartet, ki je povod za ta članek. Družba Corwin, ki med drugim stoji tudi za idejo "najbolj ekološke poslovne stavbe pri nas" Vilharie, je namen ustvariti "zeleni objekt" poudarila tudi tokrat. Zeleni ambienti na terasah in v parku naj bi bili med drugim namenjeni zbiranju deževnice. Ta naj bi krožila in se vračala v naravni krog. Vsi ti elementi, torej ozelenitev in izraba deževnice, pa naj bi tudi podprli ustvarjanje prijazne mikroklime, ki vsaj malo kljubuje segrevanju ozračja.

Prebivalci se že vseljujejo, na posvetu z novinarji pa smo izvedeli, da je prodana večina enot. Kar zadeva cene, naj bi bila ta odvisna od lege in velikosti, povprečna cena kvadratnega metra pa je 4400 evrov.

Sorodna novica V sosesko Kvartet v Šiški so se vselili prvi stanovalci

Corwin s sedeži v Ljubljani, Bratislavi in Pragi je trenutno eden največjih vlagateljev v nepremičnine pri nas. Kot je povedal Tomaž Cirkvenčič, vodja projekta Kvartet, je Corwin na slovenski trg vstopil leta 2018 in se odločil za nakup zemljišča za potrebe projekta Kvartet, ki je bilo tedaj degradirano območje. "Ko smo razvijali projekt, smo prepoznali potencial v lokaciji." Lokacije imajo tudi že za nove projekte. Poleg dokončanega Kvarteta in Vilharie naj bi to bili vsaj še trije, in sicer Linhartov kvart, Masarykova in Kolinska.