Izzivov snovalcem težko pričakovane in ambiciozne razstave Barok v Sloveniji ni manjkalo. Pa tudi presenečenj ne. Med obsežnimi pripravami so z drznimi, a strokovno premišljenimi restavratorskimi posegi prišli do zanimivih, novih odkritij.

"Eno takih je tudi podpis in letnica nastanka, ki smo ga našli na dveh slikah majhnega formata, ampak velikega pomena. Gre za sliki Francesca Trevisanija, to je bil v Kopru rojeni umetnik, ki je svojo kariero ustvaril v Rimu," pravi Katra Meke, soavtorica razstave Barok v Sloveniji. Na razstavi bo prvič predstavljena tudi glinena različica, sicer ohranjenega marmornatega kipa Karla VI.; oba sta delo znamenitega baročnega kiparja Francesca Robbe, le da je bila glinena različica doslej razdrobljena na koščke, ki so jih zdaj v dolgotrajnem restavratorskem postopku znova zložili.

Med umetniki na razstavi bosta poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška, Fortunata Berganta in Antona Cebeja izpostavljena tudi Kremser Schmidt in priljubljeni Almanach. Slednji tudi z novim delom, ki so mu ga za zdaj le pripisali. "Gre za portret Andreja Eberharda Ravbarja. Ta slika je tipično delo druge polovice 17. stoletja in je zelo podobno Almanachu, kot ga poznamo danes. Zato je tudi tukaj predstavljena s poskusno atribucijo Almanachu in seveda si želimo, da bi s tem sprožili znanstveno, strokovno debato okrog tega vprašanja avtorstva," poudarja idejni vodja projekta Barok v Sloveniji, umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič. Nove raziskave so razkrile tudi, kdo je Almanach pravzaprav bil. "To, kar je na tej razstavi novo, je odkritje Uroša Lubeja izpred nekaj let, da Almanach ni bil samo vzdevek, kot smo mislili do zdaj, ampak je bil to pravzaprav priimek. Ta slikar je bil namreč Joannes ali Janez Almenak," poudarja Klemenčič.

Na razstavi pa niso izpostavljeni le umetniki, pač pa tudi naročniki in plemiški zbiralci umetnin. Slednje je s svojim slogom navduševal prav Almanach, ki je za kranjske plemiče naslikal večje število žanrskih upodobitev. Če so sredi 17. stoletja v plemiških zbirkah prevladovale nabožne teme, se v sedemdesetih letih 17. stoletja uveljavijo profani motivi, kot so krajine, lovski prizori in tihožitja.

Čez čas so baročna dela doživljala spremembe, velikokrat so bila preslikana. Tako so denimo baročnim portretom v 19. stoletju spremenili ozadje in jim doslikali temne zavese ali pa so lastnike slik zmotila gola telesa pri mitoloških upodobitvah. "Eden izmed takih primerov je delo Kremser Schmidta, Diana in Akteon. V 19. stoletju naj bi bila ta slika v lasti nekega trgovca, njegovo gospodinjo pa so blazno motila gola ženska telesa na sliki, zato jih je dala prekriti z malto in prodala naprej," pove Katra Meke, sicer kustosinja Narodne galerije.

In prav za barok značilna čutnost in pretiranost je v 19. stoletju, ko je bil barok označen za slabo umetnost, postala preveč moteča. "Kar se pogosto vidi tudi pri nas; recimo slika Pietra Liberija z golimi figurami angelov v zgornjem delu ni bila primerna za glavni oltar Ljubljanske stolnice v začetku 19. stoletja in so jo skrili, spravili in odkrili šele pred dvajsetimi leti na nekem podstrešju," pravi Matej Klemenčič, sicer vodja projekta Barok v Sloveniji. Projektu poleg razstave v Narodni galeriji, kjer so izpostavljene slikarske in kiparske umetnine 17. in 18. stoletja, sledi še drugi del z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije. Tam bo predstavljena baročna arhitektura in uporabna umetnost, odprla pa se bo 12. junija.

Več o projektu pa v oddaji Podoba podobe: Barok v Sloveniji, kjer smo podrobno predstavili projekt in pogledali v zakulisje nastajanja razstave v Narodni galeriji.