Približno 63 kvadratnih metrov veliko fresko je umetnik naslikal na stopnišču v preddverju muzeja ob koncu svojega študija, že kmalu po tem – leta 1961 – pa je iz Vzhodne Nemčije prebegnil na Zahod.

Sam Richter ni hotel, da bi razkrili celotno delo
Stenska poslikava prikazuje različne skupine figur: gre za prizore iz življenja mladega para v kontekstu socialistične družbe. Z rabo posameznih motivov se mladi Richter navezuje na velike mojstre preteklosti, kot so Botticelli, Manet, Matisse in Picasso.

Umetnino so leta 1979 prepleskali s soglasjem komunističnih oblasti, ker so presodili, da to "študentsko delo" nima umetniškega pomena. Dresdenska akademija je takrat namreč še posebej goreče sledila smernicam socialističnega realizma; študentom niso posojali knjig o impresionizmu in poznejših obdobjih, češ da se je takrat "začela buržujska dekadenca".

Po ponovni združitvi Nemčije so v muzeju leta 1994 prvič poskušali odkriti poslikavo, vendar se Richter s tem ni strinjal, češ da "to ni eno tistih del, ki bi jih bilo najpomembneje ohraniti".

In zakaj si je nato premislil? "Star je 92 let. Pri taki starosti na stvari gledaš drugače in si glede marsičesa bolj sproščen," je lani povedal vodja Richterjevega arhiva Dietmar Elger.

Od leta 2022 so tako potekali nadaljnji pogovori in skupaj z umetnikom so sklenili, da se le delno odkrije osrednji del freske. Z odkritjem njenega dela so zdaj prišli do "čudovitega zaključka", je pred kratkim povedala direktorica muzeja Iris Edenheiser.

Danes 93-letni Richter se je rodil v Dresdnu, a trenutno prebiva v Kölnu.