Neville Chamberlain, ki je leta 1939 Britancem sporočil, da so v Münchnu preprečili vojno in zadostili ozemeljskim apetitom Hitlerja, je moral leto pozneje razglasiti, da je Britanija vstopila v vojno z Nemčijo. Foto:
Neville Chamberlain, ki je leta 1939 Britancem sporočil, da so v Münchnu preprečili vojno in zadostili ozemeljskim apetitom Hitlerja, je moral leto pozneje razglasiti, da je Britanija vstopila v vojno z Nemčijo. Foto:
Konferenca v Münchnu leta 1938
Konferenca v Münchnu leta 1938 velja za vrhunec politike popuščanja. Foto: Bundesarchiv
Kralj Jurij VI.
Na razstavi bo tudi suknjič, v katerem je kralj Jurij VI. razglasil, da je Velika Britanija vstopila v vojno z Nemčijo.

In tudi ni naključje, da smo v uvodu v prispevek o razstavi Outbreak 1939 (Izbruh 1939), ki jo bodo v londonskem vojaškem muzeju (Imperial War Museum) odprli 20. avgusta, omenili ravno predmet, povezan z Nevillom Chamberlainom, ministrskim predsednikom Velike Britanije med majem 1937 in 10. majem 1940. Zadnji datum označuje trenutek, ko je bil Chamberlain zaradi invazije Tretjega rajha na Nizozemsko, Belgijo in Francijo prisiljen odstopiti. Nasledil ga je Winston Churchill, ki je Veliko Britanijo odločno popeljal skozi vojno in je predstavljal osebnostno nasprotje Chamberlainu in drugim politikom, ki so v tridesetih letih s svojo 'medlostjo' in strahopetnostjo popuščali Nemčiji in tako pomagali pripravljati teren za izbruh velike vojne.

Vrhunec politike popuščanja v Münchnu
Ime Neville Chamberlain je danes pravzaprav sinonim za politiko popuščanja, ki je zaznamovala obdobje med obema svetovnima vojnama, za politiko, ki je nikakor ni zagovarjal le Chamberlain in ki je bila v več ozirih posledica prepričanja, da je bil izbruh prve svetovne vojne napaka, ki bi se ji bilo mogoče izogniti, če le bi se v mednarodni politiki bolj trudili za negovanje dialoga med državami. Prav tako je bila popustljivost nasproti Nemčiji, ki se je dokončno končala šele s surovo priključitvijo Sudetov nemški državi, ki je sledila münchenskemu sporazumu, katerega podpisniki so bili poleg Chamberlaina še Mussolini, francoski premier Daladier in seveda Hitler. Sporazum je pogosto interpretiran kot vrhunec politike popuščanja in kot znak, da Hitlerja nihče zares ne more več ustaviti.

Izdaja tistih, ki veliko vedo
Politiki niso bili edini, ki so tlakovali pot v vojno; v zgodovinskih interpretacijah, ki segajo onkraj ozko zamejenega področja politike in ki upoštevajo tudi dogajanja znotraj znanosti in kulture kot dejavnike ustvarjanja določenega vzdušja, pogleda na svet, ki predhodi realni politiki, se pogosto omenja tudi nekaj, kar bi lahko imenovali moralna kapitulacija intelektualcev. O njej je najbolj direktno pisal francoski filozof Julien Benda. Leta 1927 je izdal knjigo z naslovom La Trahison des Clercs (naslov bi bilo najbolje prevesti Izdaja učenih), v kateri je intelektualce obtožil, da so postali zagovorniki iracionalizma in da so tako stopnjevali sovraštvo, povezano s kategorijami rase, razredov in narodov. Po Bendi so intelektualci zagrešili dve temeljni napaki. Po eni strani so v duhu pozitivizma postali preozko specializirani za ozko zamejena področja vedenja, kar jim je onemogočalo celovit pogled na svet, po drugi strani pa so se izneverili idealom humanizma in liberalizma in se vpeli v nacionalistične intrige nacionalističnih neoromantikov.

Te druge plati približevanja drugi svetovni vojni razstava v londonskem muzeju ne bo obravnavala. Njena pozornost bo usmerjena na realno politiko in pravo vojno. Poleg Chamberlainovih dnevniških zapisov tako kot najprivlačnejše eksponate označujejo suknjič, ki ga je imel oblečenega kralj Jurij VI., ko je po radiu nagovoril svoje državljane 3. septembra 1939 in jim povedal, da je Velika Britanija vstopila v vojno z Nemčijo; kovanec in torbico enajstletnika, ki je preživel potop ladje SS Athenia, prve britanske trgovske ladje, ki jo je med drugo svetovno vojno potopila nemška podmornica; nemško brzostrelko, ki jo je kot spominek vzel novozelandski vojaški pilot 'Cobber' Kain, ko je sestrelil prvo nemško letalo.

Ob razstavi je direktorica muzeja Diane Lees zapisala: "Vojna je najbolj skrajno izkušnja, ki ga lahko doživi človek. Želimo si, da bi obiskovalci razstave Outbreak 1939 izvedeli čim več o ključnih dogodkih tega pomembnega leta in o tem, kako je vpletenost njihove države v vojno vplivala na življenje običajnih ljudi, ki so iz prve roke spremljali nenavadne dogodke."