Največje državne nagrade za likovno in vizualno umetnost bodo slovesno podelili 10. aprila ob 19. uri v avditoriju Moderne galerije. V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) bo med 10. aprilom in 17. majem na ogled razstava letošnjega nagrajenca in prejemnikov priznanj.

Letošnjo žirijo so sestavljali predstavniki Odbora ustanoviteljev nagrade Riharda Jakopiča: Robert Lozar (ZDSLU), Zora Stančič (ljubljanska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), Ana Mizerit (Moderna galerija) in predsednica žirije Nataša Kovšca (Slovensko društvo likovnih kritikov).

Svojevrsten protest proti preobilju barv v današnji potrošniški družbi
Akademski slikar in grafik Črtomir Frelih (1960) prejme nagrado Riharda Jakopiča za izjemne dosežke na področju umetniške grafike, v katero je vnesel veliko lastnega likovnega jezika in številne tehnološke novosti. Že od študijskih let "kontinuirano raziskuje tehniko kolagrafije, ki mu omogoča neposreden risarski zapis na ploščo, s katerim vnaša v svoja dela spontanost, ekspresivnost in kaligrafsko svežino. Grafično tehniko kolagrafije, ki je okolju manj škodljiva kot tradicionalne tehnike globokega tiska, je nadgradil s svojimi lastnimi eksperimenti, pri čemer je uveljavil vrsto inovativnih tehničnih rešitev, s katerimi se odziva na nove umetniške in družbene zahteve," je v utemeljitvi zapisala Nataša Kovšca.

Frelih v skladu z naravo grafike, pri kateri vsebina in tehnična izvedba oblikujeta nerazdružljivo celoto, raziskuje zlasti likovne potenciale grafike in nove izrazne načine, s katerimi krepi risarski izraz in ustvarja čutne učinke. Ravno osredotočenost na risbo umetniku narekuje tudi premišljen izbor barve, ki jo uporablja v skopo odmerjenih količinah. Osredotoča se predvsem na preučevanje izraznih možnosti črne barve, ki predstavlja svojevrsten protest proti preobilju barv v današnji potrošniški družbi. Nagrajenec svoje vrhunsko izvedene grafične liste praviloma odtiskuje v nizkih nakladah. V nekaterih primerih pa so to unikati, ki so rezultat neumornega eksperimentiranja s teksturami različnih materialov, s katerimi nenehno dosega nove vizualne učinke.

Lisice, sopostavljene z besednimi zapisi
V utemeljitvi nagrade je poudarjeno še, da je Frelih tudi pretanjen opazovalec življenja, ki ga pronicljivo motri z več zornih kotov. V njegovem bogatem opusu zasledimo skoraj vse klasične ikonografske motive, od figure in akta do tihožitja in krajine, v kateri prepoznavamo gorenjski genius loci. Po drugi strani pa se tematika njegovih del dotika družbene realnosti in duha časa. "Njegove stilizirane lisice, ki jih sopostavlja z besednimi zapisi kot enakovredno likovno komponento, so pretkane komentatorke družbenopolitične klime v naši državi: so mojstrice besednega humorja, ki so širši javnosti dostopne tudi na spletu," je še zapisala Nataša Kovšca.

Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča je izbor grafičnih del in risb, ki jih je ustvaril v časovnem razponu štirih desetletij, leta 2022 predstavil tudi v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Slovenskega prostora pa ni zaznamoval le kot izvrsten grafik in risar, temveč tudi kot predan pedagog, ki svoje grafično znanje in zanimanje za grafične eksperimente predaja mlajšim generacijam na Oddelku za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete.

Performativnim interakcijam z javnim prostorom zapisan umetnik
Eden od prejemnikov priznanj Riharda Jakopiča 2025 je interdisciplinarni umetnik Danilo Milovanović (1992), ki deluje pod imenom DNLM. Dejaven je na področju angažirane konceptualne umetnosti, v kateri se s kritičnimi, a tudi duhovitimi in ludističnimi umetniškimi posegi odziva na širša družbena dogajanja in situacije. "Poznamo ga predvsem po njegovih performativnih interakcijah z javnim prostorom. Tega uporablja kot medij, v katerega poseže z akcijo, ter s situacijsko intervencijo prevzame kontekst njegove simbolne strukture, da bi vanj vpisal nov pomen. V tem obratu umetnik javni prostor dejavno preobraža in ustvarja nove izkušnje, odnose in situacije, preko katerih se odziva na aktualne družbene teme. Pri tem se drži načel preprostosti, absurda in minljivosti, s čimer sam jedrnato opiše svojo ustvarjalno prakso," je v utemeljitvi priznanja zapisala Ana Mizerit.

Njegovi posegi – na prvi pogled marsikdaj komaj opazni – so začasne intervencije, ki z neinvazivnim pristopom ustvarjajo razpoke in motnje v ustaljenem ritmu urbanega življenja. z njimi prevprašuje konfliktna razmerja med naravo in kulturo ter razmerja med nasprotujočimi si interesi znotraj sodobnih mest. "Skozi različne ustvarjalne medije, predvsem z že omenjeno performativno akcijo, neposredno nagovarja zlasti naključno publiko. Izkušnjo t. i. urbanih intervencij našega skupnega življenjskega prostora v vizualni jezik nato prevaja s pomočjo fotografije, videa, filma, grafike in kolaža ter umetniških instalacij," še piše v utemeljitvi.

Kiparka, ki ustvarja v dialogu s tradicijo, a hkrati iz nje izstopa
Priznanje Riharda Jakopiča 2025 prejme tudi akademska kiparka Tejka Pezdirc (1985), ki s prostorskimi postavitvami premika meje izraza na področju kiparstva. Svoje ustvarjanje je utemeljila na kombiniranju različnih izraznih medijev in materialov, med katerimi ima v zadnjih letih najpomembnejšo vlogo kamen. "V času, ko se kiparstvo pogosto umika v digitalne medije, je Tejka Pezdirc ena redkih domačih kipark, ki se posveča kamnu, pri čemer klasično prakso ročne obdelave marmorja nadgrajuje z inovativnimi pristopi, kot je barvanje kamna, s katerim ustvarja globinske učinke. V svojem delu poglobljeno raziskuje zlasti medsebojne odnose med skulpturo, prostorom in gledalcem, ki jih dojema kot povezano celoto. Izhodišče zadnjih projektov Tejke Pezdirc je radikalna analiza človeškega telesa, njegovega razpiranja in procesov preobrazbe. Njen specifični kiparski jezik temelji na fragmentaciji telesa, saj telo razume kot mrežo odnosov in napetosti, ki jo učinkovito ponazori tudi z uporabo različnih materialov," je zapisala Nataša Kovšca v utemeljitvi.

Umetnica svoje marmorne, čutno oblikovane fragmente telesa, ki se gubajo in napenjajo kot človeška koža, kombinira s silikonom, tkanino, epoksi smolo in lesom, s tem pa ustvarja napetosti in nasprotja med trdim in mehkim, trajnim in minljivim, gibom in statiko. Njeni posamezni kamniti organi običajno naseljujejo različne galerijske prostore, vendar so v soodvisnem razmerju in tvorijo telo. Kot celostni organizem pa lahko zaživijo šele v dialogu z gledalcem. "Ustvarjalno delo Tejke Pezdirc zaznamuje jasna konceptualna zasnova, formalna dovršenost, vsebinska večplastnost in premišljena prostorska postavitev. Avtorica ustvarja v dialogu s tradicijo, a hkrati iz nje izstopa, kar potrjuje performativni aspekt njenega dela. Sestavni del projektov so namreč tudi videoposnetki avtoričinih performansov, ki simbolno ponazarjajo proces preobrazbe kamna," še piše v utemeljitvi.

Največja državna nagrada za likovno in vizualno umetnost je poimenovana po Rihardu Jakopiču (1869–1943), osrednji osebnosti slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj je ZDSLU v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še ALUO in Slovensko društvo likovnih kritikov, denarna sredstva za nagrado pa zagotovi ministrstvo za kulturo.