Pavle Učakar je v svoji skoraj štiri desetletja trajajoči karieri likovnega urednika pomagal najti svojo likovno govorico množici ilustratork in ilustratorjev, ki danes sodelujejo s številnimi založbami.
Spodbuda, da začetni talenti prerasejo v mojstrstvo
Učakar je po diplomi iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) najprej urednikoval na založbi Partizanska knjiga. Od leta 1983 pa vse do upokojitve v lanskem letu pa je bil zaposlen na Mladinski knjigi – kot edini (knjižni) likovni urednik v državi. V teh letih je "uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, še pomembneje pa je, da je prepoznal na stotine ilustratorjev in jim pomagal, da je njihov začetni talent prerastel v poznejše mojstrstvo", je v utemeljitvi nagrade zapisala komisija v sestavi Slavko Pregl, Janez Miš, Tine Logar in Stanka Golob.
Zelo kmalu sem uvedel skicirke. Ilustratorjem sem rekel, naj mi ne nosijo nekih perfektnih stvari, naj prinesejo skicirko. Zato, ker je skicirka najbolj čist rokopis. Ker ni namenjena drugim očem, ker je nekaj zelo zelo intimnega. Tam je polno napak, divjanja, napol narejenih stvari. Ampak tam notri se pa vidi vse. Tam notri je zaklad.
En predsednik, dva nadškofa in en likovni urednik
"Slovenija ima enega predsednika, dva nadškofa in enega likovnega urednika. Prvi je vrhovni poveljnik vojske, drugi načeluje vojski verujočih, tretji pa ima čisto drugačen vpliv, neke vrste mehko moč, ki jo simbolizira četica nadarjenih risark in risarjev na eni strani, na drugi strani pa tako rekoč vsi drugi državljani, ki so se osebnostno in še kako drugače formirali ob podobah, natisnjenih v slovenskih slikanicah. Povsem jasno je torej, kdo od teh treh je zares in edinole nepogrešljiv, kateri ima najbolj vplivno in odgovorno delo. Eno je gotovo: likovni urednik ni fikus," je še zapisala komisija.
Ime po prvem sodobnem slovenskem založniku
Schwentnerjeva nagrada, ki jo podeljujejo od leta 1999, je priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov. Nagrada je poimenovana po Lavoslavu Schwentnerju (1865–1952), prvem sodobnem slovenskem založniku.
Lani je nagrado za izjemen in samosvoj založniški opus prejel mariborski galerist, založnik in zbiralec domoznanskega gradiva Primož Premzl, leto poprej pa Marko Kravos, ki je z založniškim, pisateljskim in kulturnopolitičnim delom pripomogel k vzpostavitvi mosta sodelovanja, še posebej med slovensko in italijansko kulturo.
Posnetek sklepne slovesnosti Slovenskega knjižnega sejma s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade si lahko pogledate tukaj:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje