Predstava se začne z videom, ki zajema Uvod pesnitve in je sestavljen iz plesnega dela ter interpretacije Prešernove pesnitve. Po uvodu se dogajanje nadaljuje na odru, na katerem v spremstvu plesalcev, glasbenikov in igralcev vidimo Črtomirja in Bogomilo od trenutka, ko se spoznata, do dne, ko se Črtomir vrne iz boja in spozna, da njuno ponovno združenje ni mogoče. Foto: Gledališče Koper
Predstava se začne z videom, ki zajema Uvod pesnitve in je sestavljen iz plesnega dela ter interpretacije Prešernove pesnitve. Po uvodu se dogajanje nadaljuje na odru, na katerem v spremstvu plesalcev, glasbenikov in igralcev vidimo Črtomirja in Bogomilo od trenutka, ko se spoznata, do dne, ko se Črtomir vrne iz boja in spozna, da njuno ponovno združenje ni mogoče. Foto: Gledališče Koper

V Avditoriju Portorož bodo v četrtek priredili skupno proslavo štirih istrskih občin ter uprizorili premiero Prešernovega Krsta pri Savici v produkciji Gledališča Koper in režiji Katje Pegan. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor, že čez dan pa bo Avditorij gostil simpozij o Črtomirju.

Simbolika skupne proslave
Župani Kopra, Ankarana, Izole in Pirana so se ob 30-letnici samostojnosti odločili za skupno proslavo. Kot je na novinarski konferenci v Portorožu poudaril piranski župan Đenio Zadković, je skupna proslava prelomni trenutek: "To je dan, ko moramo širši skupnosti pokazati, da lahko z dobrimi nameni in skupnimi močmi presežemo razdeljenost, ki deli in pesti naš narod."
Župani sodelujejo na različnih področjih in ne delijo vedno enakih mnenj, a, kot je ocenil Zadković, "kljub temu vztrajamo in z dialogom iščemo smernice in poti do skupnih ciljev. Iz teh prizadevanj izhaja želja po sprejemu skupne strategije kulture ‒ istrske kulturne strategije, ki bo nadgradila naše sodelovanje".

V Prešernovi pesnitvi se izrisuje širša slika o usodi slovenskega naroda oziroma naših prednikov, ki ga je v 9. stoletju doletelo pokristjanjevanje; trije upori proti pokristjanjevanju so se končali s porazom poganov. Foto: Gledališče Koper
V Prešernovi pesnitvi se izrisuje širša slika o usodi slovenskega naroda oziroma naših prednikov, ki ga je v 9. stoletju doletelo pokristjanjevanje; trije upori proti pokristjanjevanju so se končali s porazom poganov. Foto: Gledališče Koper

Krst bodo uprizorili najprej v četrtek za goste proslave, nato pa še v soboto za širšo javnost. Režiserka Krsta Katja Pegan, sicer direktorica koprskega gledališča, je poudarila, da gre za ambiciozno zastavljeno predstavo, samo besedilo pa ima več ravni.

Rojstvo modernega človeka
Pri Črtomirju namreč poganska antika trči ob krščanski srednji vek, in "ko se to zgodi, mi nimamo več romantičnega junaka, ampak dobimo modernega človeka, ki dvomi, ki se sprašuje, ki se mora marsičemu odreči, ko ugotovi, da sam odloča o svojem življenju". Pri tem moderni človek ostane sam na svetu, hkrati pa se tudi Prešeren poslavlja od svojega življenja, je svojo interpretacijo podala režiserka.

V Krstu pri Savici bodo igrali Mak Tepšić, Anja Drnovšček, Aleš Valič, Mojca Partljič in Rok Matek. Lektor pri predstavi je Aleš Valič, avtor glasbe Patrik Greblo, koreograf Miha Krušič, kostumograf Andrej Vrhovnik, scenograf Milan Percan, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž, sodelavka pri dramaturgiji Helena Šukljan, asistent režiserja pa Ivan Loboda.

Še enkrat o Črtomirju kot aktivnem (ali pasivnem) junaku
Istega dne bodo v Avditoriju organizirali mednarodni znanstveni simpozij v organizaciji Univerze na Primorskem z naslovom Zakaj Črtomir ne umre? Kot je dejala predstavnica organizacijskega odbora simpozija Martina Marušič Kos, je simpozij plod sodelovanja članic univerze in zato interdisciplinaren. Na njem bodo tako podali različne poglede na izbrano temo.

Premislili bodo prevode Prešerna, povlekli primerjave z Dantejem ter gruzijskimi in kanadskimi literarnimi miti. Poleg književnega dela pa se bodo med drugim ukvarjali še s Črtomirjevo psiho, je dodala Martina Marušič Kos.