Po besedah avtorice je bila največja težava pri ustvarjanju filma, kaj posneti za uro in pol dolžine, če to ne obstaja več.

Kot piše v sporočilu za javnost, je dokumentiran zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom.

Film temelji na ljudskem izročilu o starovercih, ki ga je Pavel Medvešček zbiral v Posočju in njegovi okolici. Prenašalci ustnega izročila so bili "strici", kot so rekli samskim moškim, ki niso imeli pravice do dedovanja in so kot hlapci živeli na robu družbe. Medvešček je čez leta pridobil njihovo zaupanje in tako so prekinili zavezo molka, h kateri so se zavezali zaradi nasilnega pokristjanjevanja, in mu povedali vse, kar so o stari veri vedeli.

Ustno izročilo je Medvešček zbiral med letoma 1953 in 1975, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Kaj je z njo danes, pa nihče več ne ve. Leta 2015 je Medvešček tudi izdal knjigo Iz nevidne strani neba (Založba ZRC).

Kugler je povedala, da je bila največja težava pri ustvarjanju tega filma, "kaj posneti za uro in pol dolžine, če nič od tega, o čemer knjiga govori, ne obstaja več". "Prav tako bi bila neetična kakršna koli interpretacija povedanega/zapisanega v knjigi; kajti ta vera je bila za njih sveta in tako je treba to ustno izročilo tudi spoštovati – je nedotakljivo. In kako zdaj napraviti dokumentarec? Odgovora ni bilo, nismo iskali resnice, napravili smo film, ki nas popelje v davnino, ko je človek še živel v sozvočju z naravo," so režiserkine besede še navedli v sporočilu za javnost.

V filmu so zaigrali Ivan Peternelj, Aino Aalto, Matija Vastl, Blaž Šef, Klemen Kovačič, Kristjan Guček, Zdravko Duša, Sebastjan Starič in Dušan Teropšič, pripovedovalci pa so Peternelj, Romana Šalehar, Janez Škof, Andrej Rozman - Roza in Ivo Barišič. Direktorja fotografije sta Lev Predan Kowarski in Dejan Ulaga, pod glasbo se podpisuje Robert Jiša, pod oblikovanje zvoka Boštjan Kačičnik, Ema Kugler pa je poskrbela tudi za montažo.

Film je nastal pod okriljem produkcijske hiše Zavod Zank, s podporo Slovenskega filmskega centra, RTV Slovenija, studia VIBA film in je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.