London je urbanistično gledano zanimivo mesto, in kot navaja enciklopedija Britannica, ima zapleteno topografijo. Podobno kot Berlin nima enega samega središča. Eno od središč je gotovo finančni predel City of London. Ima poseben status in je na nek način mesto v mestu. Kot nam je povedal Luke Major iz uprave londonskega Cityja, so letos v okrožju zaznali 25-odstotni porast v prošnjah za gradbeno dovoljenje. Vsa povpraševanja naj bi vodil trg in povpraševanje se povečuje kljub razširjenosti hibridnega dela, torej delno od doma, delno v pisarni.

Ljudje se vračajo v pisarne
Če se je med pandemijo zdelo, da je poslovnih prostorov preveč, se danes ljudje vračajo v pisarne. V povprečju je menda število ljudi v Cityju doseglo 85 odstotkov obdobja pred pandemijo. Major je povedal, da investitorji kažejo podporo in zaupanje. Kmalu naj bi se v City priselil Tik Tok, Apple pa bo širil svoje prostore. V zadnjem času se tja seli vedno več tehnoloških podjetij, zaradi česar je nastala tudi šala, da si včasih videl zgolj ljudi v oblekah, zdaj jih je vedno več obutih v športne copate.

"Od začetka leta je bilo v Cityju vloženih 25 odstotkov več vlog za gradbeno dovoljenje kot v enakem obdobju lani," pove Major in še: "Prepričani smo, da City nudi odlično infrastrukturo za podjetja in njihovo rast. Aglomeracija ima koristi od nakopičenosti stavb in edinstvene povezanosti 'kvadratne milje' (tako tudi imenujejo City, op. P. B). Naš načrt bo tudi v prihodnje osredotočen na visoke stavbe v središču Cityja, na zahodnem delu pa načrtujemo (precej manjši) skupek visokih stavb."

Uprava se pogaja glede predlogov projektov, ki naj bi zagotovili več kot 500.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Enake kapacitete pa so že v fazi gradnje. Obstajajo ocene, da naj bi do leta 2040 obstajale potrebe po dodatnih 1,2 milijona kvadratnih metrov poslovnih površin.

V Cityju na samo približno 3 kvadratnih kilometrih živi okrog 8000 ljudi, 513.000 naj bi se tja vozilo na delo, letno pa ga obišče 10 milijonov ljudi. City ima celo svojo vlado, župana in svojo neodvisno policijo.

Kriteriji za gradnjo nebotičnikov
Na upravi poudarjajo, da razvoj Cityja načrtujejo z mislijo na trajnostno arhitekturo ter želijo zagotavljati tudi prostore, kjer ljudje preživljajo prosti čas. Lokacije za visoke stavbe presojajo po več kriterijih: predviden vpliv na mestno veduto, značaj okolice in razmerje do že obstoječih visokih stavb, vpliv zgodovinsko veduto, vpliv na zgodovinsko dediščino.
"Kvadratna milja je izjemno raznolika z zgodovinsko dediščino tik ob impresivnih nebotičnikih, srednjeveške cerkve, nove restavracije, bare in klube kot tudi stanovanjske stavbe. Še naprej bomo povečevali ponudbo, in sicer kot del na politike 'mesto, ki je destinacija' in ustvarili destinacijo, kjer lahko vsi uživajo."

V upravi so sicer zavezani tudi skrbi za to, da bodo nove stavbe imele komercialni potencial. Z načrtovanimi 11 nebotičniki do leta 2030 pa se urbanistični in arhitekturni razvoj ne bo končal. Obstajajo že načrti, da bi se gradilo tudi bolj vzhodno od jedra Cityja in okoli ceste Fleet.

Londinium – antično 'velemesto'
Zanimivo je, da vsako novogradnjo spremljajo arheološke raziskave. Lokacija sedanjega Cityja je bila namreč središče antičnega Londona, torej starorimskega mesta Londinium. Mesto je postalo pomembno tržno križišče in je na vrhuncu imelo do 60.000 prebivalcev; ti so bili etnično mešani, saj naj bi bilo veliko tudi Severnoafričanov.