Incident se je zgodil na zadnji julijski dan, so v muzeju zapisali v izjavi za javnost. Poškodovani kip je originalen mavčni odlitek 1804. Marmornati kip ležeče Paoline Bonaparte kot zmagovite Venere, po katerem je bil odlitek narejen, je shranjen v galeriji Borghese v Rimu.

Storilec je, poročajo v muzeju, "sedel na kip Paoline Bonaparte ... nato pa v naglici zapustil muzej, ne da bi incident prijavil". Pazniki so škodo opazili že nekaj minut pozneje in sprožili alarm. Eden izmed komentatorjev na Facebooku je morda upravičeno podvomil o varovanju v muzeju: "Kako se je kdo sploh lahko usedel na kip? Poskrbeti morate za boljše varovanje ... Kipi ne bi smeli biti tako lahko dostopni."

Predsednik Fundacije Antonia Canove Vittorio Sgarbi je za časopis Il Fatto Quotidiano potrdil, da povzročitelj "tega groznega dogodka ni Italijan ... pač pa avstrijski turist". "Policijo smo prosili, naj vandala s pomočjo varnostnih posnetkov identificira, da se ne bo mogel vrniti domov," je dejal. Sgarbi, ki je sicer v Italiji precej kontroverzen umetnostni kritik, je v objavi na Facebooku potožil nad "neprecedenčno neumnostjo" vandala, ki "ne sme ostati nekaznovan".

Ko so se italijanski muzeji začeli po pandemiji koronavirusne bolezni 19 znova odpirati, so začeli od tujih obiskovalcev pobirati imena in kontaktne podatke, kar pomeni, da so storilca že identificirali po imenu – ni pa jim ga še uspelo najti in tudi njegovo ime ni bilo javno objavljeno.

Predlagana nova zakonodaja v Italiji bi najvišjo kazen za vandalizem nad umetninami dvignila na osem let zaporne kazni poleg globe v višini sto tisoč evrov.

Antonio Canova (1757–1822) sodi med najbolj znane predstavnike neoklasicistične plastike. Njegov je najslavnejši v marmor ujet objem Kupida in Psihe, ki ga hranijo v pariškem Louvru. Najprej se je učil kamnoseštva, pozneje pa v Benetkah še kiparstva. Leta 1775 si je tam uredil svojo delavnico, ustvarjal pa je tudi v Rimu, Neaplju, na Dunaju in v Parizu. Od leta 1807 je v papeževem imenu skrbel za likovno umetnost, leta 1810 pa je postal predsednik rimske Accademie di S. Luca. Ustvarjal je v maniri hladne odmaknjenosti, njegova plastika pa kaže prefinjen občutek za detajle, plastičnost in kompozicijo.

Prsta so našli
Skulptura iz mavca, o kateri govorimo, je preživela bombardiranje v prvi svetovni vojni: v božičnem času leta 1917 je bil muzej pod točo bomb. Leta 2004 so poškodovanemu kipu nazaj pritrdili glavo in mu popravili detajle na ogrinjalu, dlaneh in stopalih, poroča La Repubblica. Tokrat bodo s popravilom bolj pohiteli, saj so na srečo našli odlomljene delce mavca.