Predstavo je režirala Tijana Zinajić.

Slovenska premiera komedije sledi izvedbi v Beogradu, kjer je kritika predstavo označila za parodično komedijo. Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor igra Lunapark z izvirnim naslovom Rolerkoster opisuje prepad med dvema generacijama, ki se vsaka na svoj način skušata znajti v tem svetu.

Kot opaža, igra med drugim obravnava vprašanje naraščajoče tehnologije, ki naj bi bila v pomoč pri sporazumevanju in razumevanju, a deluje razdvajajoče, soočenje med tradicionalnimi in bolj pragmatičnimi novodobnimi vrednotami, ki jih utelešata mama in hči, ter "svet slabokrvne politične korektnosti", ki ga je mogoče najti tudi v Sloveniji. Vse to je prikazano na precej obešenjaški način skozi šest človeških likov, vendar Barbara Hieng Samobor upa, da bo pri občinstvu vzpodbudila razmislek.

Jelena Kajgo je uveljavljena avtorica, ki podpisuje več iger. Naslov Rolerkoster simbolizira življenjski cikel, v katerem vsi zavrtimo svoj krog, v katerega vstopajo nove osebe, pravi dramaturginja Alenka Klabus Vesel. Generacijski konflikt je po njenih besedah ena od neizbežnosti, vendar vse osebe čustvujejo enako, hrepenijo po bližini in ljubezni ter se spopadajo s strahovi in predsodki. Za ponazoritev odtujenosti in osamljenosti je avtorica dodala robotko.

V slovenščino je besedilo prevedel Sašo Puljarević, največji izziv pa je bil, kako v slovenščini ujeti avtoričin jezik. Ta je po režiserkinih besedah zelo daleč od srbščine, zato je v njem skušala najti neko jugoslovansko mehkobo.

Režiserko je v igri najbolj pritegnila osamljenost vseh likov v določenih trenutkih. Navidezno običajno družino, za katero se ob pogledu od zgoraj zazdi, kot da je z vsemi strahovi, zablodami, čustvovanji v lunaparku, je želela prikazati brez omalovažujočega pogleda na katerega od likov.

Scenografija je delo Darjana Mihajlovića Cerarja, ki je sceno zasnoval po navdihu naslova Rolerkoster – z mešanico različnih elementov prikazati vrtiljak, ki premetava sem in tja. Podobno je v svoji glasbi poskušala izraziti Manca Trampuš iz zasedbe Koala Voice. Kostume je oblikoval mladi koreograf in režiserkin stalni sodelavec Matic Hrovat.

Zgodba sledi Ljiljani, ki se približuje sedemdesetim letom in se popada z občutkom, da komaj sledi naglici in spremembam sveta. Njena hči Ana se je poročila s tujcem in se preselila v London, zato živi razpeta med rojstnim Beogradom in hčerinim mestom.

Razklanost med svetom in pritiski družine
Mamo igra Bernarda Oman, ki pravi, da je lik zelo dobro razumela, obenem pa upa, da jim je uspelo ustvariti komedijo v žlahtnem pomenu besede. Njena hči in predstavnica generacije milenijcev bo Lena Hribar Škrlec, ki je v svojem liku prav tako prepoznala razklanost med svetom in pritiski družine. V drugih vlogah bodo nastopili Tanja Dimitrievska in Karin Komljanec ter gostje Diana Kolenc, Gregor Podričnik in Jure Rajšp.