Današnji pogovor o razvoju Slovenije pred državnozborskimi volitvami so namenili kulturi in medijem, potekal pa je v Cankarjevem domu. Gre za enega iz peterice posvetov, s katerimi želijo predvolilno diskusijo preusmeriti k vsebini. Pobudnik Demokratične alternative je Jože P. Damijan. Ključne programske ukrepe so sicer strnili pod skupni naslov Slovenija – zelena, aktivna in kreativna država.

Moderator Stojan Pelko je danes v uvodu povedal, da so v pobudi ob covidu-19 in katastrofalnih potezah aktualne vlade na področju kulture prepoznali pet naglavnih grehov: zamenjavo direktorjev več javnih zavodov, poniževalen odnos do nevladnikov, rovarjenje po medijih, enoletno zamrznitev financiranja slovenske filmske produkcije in popolno degradacijo javnega diskurza o kulturi in kulturni politiki, pa tudi politiki na splošno.

Sorodna novica Jože P. Damijan s somišljeniki predstavil program Slovenija - zelena, aktivna in kreativna država

Ob tem so prepoznali, da bi bilo treba premisliti reformo kulturnega sistema, pogoje za kulturno produkcijo in izzive prihodnosti.

Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo in poslanka ter avtorica na RTV Slovenija, je poudarila, da bi prihodnja vlada morala začeti delovati brez sovražnega odnosa do kulturnikov in brez umikanja kadrov, ki so ponujali razvoj, ter še pred prevzemom oblasti vzpostaviti partnerski odnos z nevladniki.

Na področju medijev pa bi bilo še pred zakonom o medijih treba spremeniti zakon o RTV Slovenija, ki so ga sicer dopuščale tako desne kot leve struje. "Če si v politiki, se moraš samoomejiti pri apetitih, ki uničujejo javni diskurz," je dejala Širca. Poudarila je tudi nelogičnost tega, da vlada ob nastopu mandata pospravi v predal vse, kar je pripravila prejšnja vlada.

Sorodna novica Kaja Širok je postala direktorica javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture

Kaja Širok, direktorica zavoda GO!2025, ki bo usmerjal Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 v Novi Gorici in Gorici, misli, da nacionalna zakonodaja ne bi smela biti ovira pri izpeljavi tega evropskega projekta, ampak bi bilo potrebne več fleksibilnosti. Pri tem ne vidi razlogov, da ne bi zaposlili tujcev, saj je izziv EPK-ja po njenih besedah ravno v tem, da poskuša pilotno gledati čez meje in omiliti vedno več birokratizacije.

Direktor nove evropske arhitekturne platforme LINA in kustos EPK-ja Temišvar 2023 Matevž Čelik je prepričan, da je za razvoj javnih institucij potreben menedžer, ki se odloča hitro in brez strahu. Po izkušnjah iz tujine je ocenil, da kulturne ustanove niso le nacionalne, ampak da ustvarjajo globalno mrežo in potrebujejo nekoga, ki je spodoben tovrstnega mreženja.

V povezavi z mreženjem je Asta Vrečko, raziskovalka in kuratorka ter namestnica koordinatorja stranke Levica, ocenila, da je bila kulturna politika nekdanje Jugoslavije uspešna ravno zaradi tega. Čeprav ni imela zakona o deležu za kulturo, so bila umetniška dela vključena, medtem ko v Sloveniji ta delež kljub zakonu ni zaživel v praksi. Po njenem mnenju bi bilo treba pogled na kulturo obrniti, nujno se ji zdi tudi medresorsko povezovanje.

Tudi član skupine Dan D Nikola Sekulović, ki je dejaven na področju avtorskih pravic, je menil, da bi na ustvarjalnost v 21. stoletju morali pogledati na novo, saj nastajajo nove oblike uporabe, hkrati se spreminjajo poslovni modeli. Od države bi zato po njegovih besedah morali zahtevati, da postavi pravila igre, v katerih bi bili zajeti tudi ustvarjalci.