"Nekoč, pred davnimi časi, v neki oddaljeni zakotni vasi, kjer se nič nikoli ne spremeni, stoletja folk tam enako že živi, a našla se je v tem sistemu deviacija, Siljan Štrk je bil ta božja kreacija …" To je del besedila, prevoda in predelave pravljice Siljan Štrk v slovenski, raperski različici, ki so jo zapeli in v videospotu posodobili študentje makedonistike v okviru slovanskih večerov z naslovom Slovanske ljudske v novi embalaži.

"Pravljico smo obravnavali v okviru seminarja pri makedonski književnosti iz več razlogov. Najprej zato, ker gre za tradicionalno besedilo, zelo poznano v makedonski kulturi, potem pa tudi zato, ker je zanimivo z vidika literarne teorije, zgodovine in ker je polno kulturnih realij, torej lahko skozi to besedilo študentje spoznajo makedonsko kulturo nekdaj," je v oddaji NaGlas! dejala profesorica makedonskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, mentorica dr. Namita Subiotto.

Siljan Štrk je mlad uživaški moški
Zgodba o mladem svojeglavem moškem, ki bi zgolj užival, družina pa mu ne pomeni kaj dosti, je tudi v sodobnem času zanimiva, študentje pa so jo aktualizirali na različne načine.
"Mi smo priredili pravljico Siljan Štrk v rap. Torej, na eni strani smo ga v formi preoblikovali, ne gre več za pravljico, ampak za verzirano obliko, obenem smo ga tudi malo vsebinsko spremenili, predvsem zato, ker bi bil v nasprotnem primeru sam rap predolg in ker smo v bistvu umestili določene elemente iz makedonske zgodovine in na ta način zapolnili to praznino, ki smo jo ustvarili, ker smo spustili določene dele," pojasnjuje študent makedonistike Aljoša Rebrača.

Motiv turških upadov
Pri tem gre za motiv turških upadov oziroma motiv vstaje proti Turkom, ki je v makedonski književnosti zelo pogost. "Še preden Turki bi v hišo vdrli, na nebu ptico belo so uzrli, proti njim letel je siljan beli, očem svojim niso verjeli, peresa so frčala na vse strani, zaganjal se je siljan, kot da smrti ni," slišimo v raperski izvedbi pravljice.

Makedonci – narod, ki se kar naprej bojuje
"Mislim, da je ta pravljica v Makedoniji še vedno aktualna, ker je nekako splošno veljavna. Čeprav je nismo posodobili samo za današnji čas, je mogoče boj proti Turkom, ki ga omenja Aljoša, razumeti tudi v kontekstu današnje Makedonije, saj nas ne priznajo, ne pohvalijo, ne sprejmejo v Evropsko unijo. Mislim, da smo narod, ki se kar naprej za nekaj bojuje, zato je ta zgodba tako pomembna," na koncu sklene študentka Nadina Salievska.