Marina Abramović na obisku v Ljubljani in Piranu

Slovenijo je obiskala svetovno znana multimedijska umetnica srbskih korenin in pionirka body arta Marina Abramović, ki bo novembra prihodnje leto v Cukrarni pripravljala veliko razstavo z naslovom Art Vital. Na njej bo prvič predstavljeno njeno ustvarjalno obdobje med letoma 1976 in 1988, ko sta s takratnim partnerjem Ulayem ustvarila nekatera ključna dela in performanse, ki so se zapisali v zgodovino sodobne umetnosti, a jih nikoli nista razstavljala skupaj. Umetnica si je ogledala prostore Cukrarne in se sinoči udeležila tudi zaprtja razstave Confess v Piranu.

Marina Abramović v oddaji Marcel

Kdo je Marina Abramović, babica performansa, ki se je rodila v Beogradu kmalu po koncu vojne leta 1946, in od kod izvirajo njena moč, vztrajnost in disciplina, pa tudi v enournem pogovoru z Marcelom, ki bo na sporedu v ponedeljek, 4. novembra, ob 21.00.

Umetnica Marina Abramović med pogovorom z Marcelom Štefančičem v Cukrarni. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Umetnica Marina Abramović med pogovorom z Marcelom Štefančičem v Cukrarni. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Art Vital: o skupnem delu in življenju priznanega umetniškega tandema
Priprave na razstavo, ki bo zavzela vse prostore Cukrarne, so se že začele. Art Vital se bo osredotočila na 12 skupnih let, ko sta bila z Ulayem tako zasebno kot umetniško par in živela nomadsko življenje. Predstavljene bodo vse faze njunega sodelovanja in teme, ki sta jih raziskovala.

Sorodna novica V Ljubljani leta 2025 razstava o 12-letni poti slavnega tandema Ulay in Marina Abramović

Razstavo Ulaya in Marine Abramović pripravljajo v sodelovanju s Fundacijo Ulay in Leno Pislak (ženo pokojnega Ulaya) ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman. Kurirali jo bosta umetniška vodja Cukrarne, Alenka Gregorič, in profesorica dunajske akademije likovnih umetnosti, Felicitas Thun-Hohenstein.

"Zamisel za to razstavo se je porodila tri, štiri leta prej. Načrtovala sva, da bova to naredila skupaj, toda pred štirimi leti je Ulay žal umrl. Z Leno želiva uresničiti to zamisel, najino željo, saj delo nikoli ni bilo v celoti predstavljeno, vseh 12 let ne," je za TV Slovenija dejala Abramović. "To bo prva taka razstava, saj sva z Ulayem na vsakem nastopu pokazala le del ustvarjenega. Imava skupne projekte prej in potem, tu pa prvič prikazujem dela, ki jih občinstvo sploh ne pozna."

Ulay je od leta 2010 žível v Ljubljani in tudi pri nas pustil močan umetniški pečat. Ob razstavi, ki jo bodo odprli prav na njun rojstni dan, 30. novembra prihodnje leto, pa bodo pripravili številne dogodke, rekonstrukcije performansov in filmske projekcije, ki bodo poudarili pomembnost njune zapuščine na področju sodobne umetnosti. Izdali bodo tudi ponatis kataloga Relation Work and Detour (Relacijsko delo in preusmeritev), ki sta ga umetnika leta 1980 izdala v samozaložbi, in obsežen katalog aktualne razstave, ki bo pospremljen z bogatim arhivskim in dokumentarnim vizualnim gradivom ter z besedili vidnejših mednarodnih teoretikov. "Tovarna sladkorja je izjemen prostor. Ogledala sem si vse prostore. To bo res velika predstava," je še dejala Abramović.

Na zaključku razstave Confess: Igor Andjelić (levo), Marina Abramović in predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar ter predstavniki Občine Piran. Foto: Občina Piran
Na zaključku razstave Confess: Igor Andjelić (levo), Marina Abramović in predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar ter predstavniki Občine Piran. Foto: Občina Piran
Ulay/Marina Abramović - Relation in Time. Performans, 17 ur. Studio G7, Bologna, Italija 1977. Z dovoljenjem arhiva Marine Abramović. Foto: Cukrarna/Ulay / Marina Abramović
Ulay/Marina Abramović - Relation in Time. Performans, 17 ur. Studio G7, Bologna, Italija 1977. Z dovoljenjem arhiva Marine Abramović. Foto: Cukrarna/Ulay / Marina Abramović

Confess: izkušnja kontemplacije in spovedi skozi umetniška dela
V Piranu se je Abramović udeležila tudi zaprtja razstave Confess v cerkvi Marije Zdravja. Razstavo fotografskega mojstra, oblikovalca številnih javnih prostorov in ustvarjalca prostorskih inštalacij Igorja Andjelića sta sooblikovala tudi Aldo Kumar in Marina Abramović. V središču cerkve je bilo njeno umetniško delo Zlata maska na temni podlagi. "Kot moderni oltar," je povedala umetnica za Radio Koper, ko je sinoči prvič vstopila v to majhno piransko cerkev.

Za Radio Slovenija je Abramović tudi opisala svojo izkušnjo in pojasnila ozadje dela, ki ga je umestila v cerkev: "Zelo sem vznemirjena, ko vidim to prelepo cerkev in Zlato masko na sredini. Odpelje me daleč v moje otroštvo. Vzgojila me je babica. Oče in mati sta bila komunista, bila sta nevernika. Babica pa je hodila v cerkev vsak dan in jaz z njo vse do svojega 12. leta. Bila je vedno obkrožena s freskami, s cerkvenimi podobami. Ob njih sem spoznala, da svetloba prihaja od znotraj, in ne od zunanjega sveta. Navdih, ki vznikne v duši. In to sem želela preliti v umetniško delo. Nastala je Zlata maska. Obraz sem si premazala z medom in ga posula z zlatimi lističi. Gledala sem naravnost in niti za trenutek nisem zaprla oči. Premaknila nisem niti trepalnice. Edini gib, premik, je bilo moje dihanje, ki je premikalo lističe. In to premikanje ustvari vtis zlate maske kot žive ikone."

Sorodna novica Marina Abramović prva umetnica s samostojno retrospektivo v 255 letih Kraljeve akademije umetnosti

Marina Abramović je v Piran prišla še z enim razlogom, saj je obiskala grob nekdanjega partnerja Ulaya, ki počiva na pokopališču v Piranu. Skupaj z napovedjo velike razstave je bil to zame dan poln čustev, je sklenila umetnica.