V stripovski pripovedi Deva iz Devina in trije junaki, ki je podnaslovljena Igrokaz po starih zgodbah, se prepletajo tri ravni: pogansko-mitološka, pravljična in sodobna. Izšel je v treh jezikih – slovenščini, italijanščini in nemščini.

"Na prvi pogled gre za klasično pravljico, v kateri razvajena princeska čaka na ženina na svojem gradu v Devinu. A Kravos to pravljično matrico domiselno in duhovito postavi v dialog tako s sodobnostjo kot z mitološko preteklostjo oziroma brezčasnostjo. Pripoved je namreč zasnovana kot otroška gledališka predstava oziroma igrokaz, v katerem spremljamo sodobne mladostnike, ki imajo generalko za gledališko predstavo, nastalo po pravljici Deva iz Devina in trije junaki," so zapisali pri Založništvu tržaškega tiska, pri katerem so knjigo izdali v sodelovanju z založbama Drava – Wieser Verlag in Vita Activa nuova, s podporo Slovenske kulturno-gospodarske zveze ter pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina.

"Ta podvojena zasnova avtorju omogoča, da sproti in obenem z distance komentira osnovni tekst: se danes še sme reči zamorc? Bi bile sodobne princeske zadovoljne, če bi dobile v dar granatno jabolko in ne rubinov? Bi le čakale na snubce ali bi stvari vzele v svoje roke? Kaj niso nekdaj pod gradom Devin darovali mogočni boginji?" sprašujejo ob stripu.

Časovni okvir zgodbe je po besedah založnikov čarobna kresna noč, najkrajša noč v letu. Na ta način se avtor pokloni čudežnosti, brezčasnosti in nespremenljivosti narave. Na igriv, hudomušen način se pokloni tudi ljubezni, "saj je to univerzalni jezik, ki ga razumemo vedno in povsod, četudi brez praprotnega zrna v žepu."

Posebna dimenzija knjige je tudi narečje, v katerem se med seboj pogovarjajo otroški liki v pripovedi, kadar ne nastopajo v gledališki igri v privzdignjenem, nekoliko arhaičnem jeziku.

Jurij Devetak, tudi avtor stripa Nekropola, ne le nenehno drži korak s Kravosovim besedilom, ampak vseskozi dodaja tudi lastne duhovite komentarje, so poudarili pri ZTT-ju.

Kaj je igra in kaj sanjska resnica
"Ta zgodba je pismo: v steklenici čaka, da ga kdo prebere. To upanje goji na svojem kozjem otoku pisatelj, da bi komu zaupal skrivnost, kako se vse prepleta, spreminja in večno vrti. Še sam ne ve, kaj je v zgodbi res, kaj je igra in kaj sanjska resnica, ko pripoveduje o stari veri iz davnine; po meri naše kratke pameti o princesi s tremi imeni, o treh junakih: jutru, dnevu in noči v kresnem času, ko nastopajo tudi trije živalski čudaki, saj je mogoče tedaj razumeti in občutiti vse glasove, vse dišave v vesolju in se potem zgodi, da se v igri spremeniš v princeso, žival ali v sladko zrnko. Junaki nosijo imena po kresniku, imena grajske dame so po slovanskem božanstvu. To so samo besede in slike: vonje, glasove, tudi dotike, naj si bralec domisli sam," je ob izdaji dejal Kravos.

V Narodni in študijski knjižnici v Trstu so Kravosa opisali kot pisatelja in pesnika, avtorja knjig za otroke, prevajalca, slavista, urednika, predsednika ZSKD-ja, Slavističnega društva, Slovenskega kluba, Slovenskega centra Pen, tajnika Društva slovenskih pisateljev, nagrajenca Prešernovega sklada in dobitnika nagrade za pesništvo Astrolabio d’oro, ne nazadnje tudi predsednika društva Bralna značka.

Ob visokem življenjskem jubileju so v knjižnici počastili avtorjevo ustvarjanje za otroke. Ob prisotnosti pisatelja ter ilustratorjev Jurija Devetaka in Anke Kočevar so včerajšnje srečanje oblikovale urednica založbe Miš Gaja Kos, pri kateri sta izšli leta 2021 dvojezična slikanica Hiša selivka/La casa migrante z ilustracijami Erike Cunja in leta 2022 kartonka Tri račke z ilustracijami Anke Kočevar, urednica Založništva tržaškega tiska Maša Ogrizek, sozaložnica Gabriella Musetti iz založbe Vita Activa Nuova iz Trsta in prevajalka v italijanščino Patrizia Raveggi, ki so poskrbele za izdajo knjige Deva iz Devina in trije junaki.