Muzej moderne umetnosti v New Yorku v letošnje poletje vstopa z razstavo francoskega slikarja Henrija Matissa, ki je bila že na ogled že v The Art Institute of Chicago, nosi pa naslov Matisse: Radical Invention, 1913–1917, kar seveda že takoj pove, na katero obdobje se osredotoča razstava.

Obdobje nastajanja Kopalk
Gre za obdobje, ko se je Matisse vrnil iz Maroka in se nastanil v svojem domovanju v Nici in do leta 1917 ustvaril nekatera svoja najprepoznavnejša dela. Na primer Kopalke, ki jih sicer hrani muzej v Chicagu, predvsem pa so v tem obdobju nastajala dela ostrih linij, natančnih detajlov, narisana z ostrim in geometričnim očesom ter večinoma v sivo-črnih tonih. Gre za umetnikovo bolj naturalistično in intimno obdobje, ki je bilo pri avantgardističnih kritikih pogosto podcenjevano.

Kronološko zasnovana razstava v posamezni dvorani predstavlja dela, nastala v istem časovnem izseku, medtem ko se slike razlikujejo glede na izvedbo, zvrst in siže. V sklepnem delu postavitve se vrti video s podrobno predstavitvijo načina, kako je nastala podoba Kopalk ob reki, h kateri se je slikar vedno znova in znova vračal ter jo večkrat preslikal: v letih 1909/10, 1913 in 1916/17. Matisse je pozneje to sliko označil kot eno najpomembnejših v omenjenem obdobju.

Kakšen je kontekst nastanka del
Za dela iz obravnavanega obdobja je veljalo, da niso povezana med seboj in da so celo odklon od splošnega umetnikovega razvoja in tudi kot odziv na kubizem ter prvo svetovno vojno. Razstava v MoMi želi prodreti čez to površje slik in raziskati njihovo produkcijo ter prvinski kontekst njihovega nastanka, kar nazadnje razkrije, da slike vseeno veže njihov pomen v Matissovem razvoju, na kar nakazuje že slikarjeva izjava o kopalkah. Na razstavi je na ogled približno 120 del, od olja na platnu, skulptur, risb do grafik.

Opazovanje okolice in barvitost
Henri Matisse se je po spogledovanju z impresionizmom v zgodnjih letih svoje kariere odločil za samostojno pot in postal vodilni predstavnik fauvističnega slikarstva. Kot začetnik lastne likovne smeri si je izboril mesto ob Pablu Picassu. Oba slikarja namreč veljata za ključni imeni vizualnega ustvarjanja v 1. polovici 20. stoletja. Predstavniki fauvizma so bili nasledniki impresionistov, ki so prav tako vedno skušali ujeti barvne impresije v naravi, vendar so fauvisti naredili korak naprej in vtise iz narave nadgradili z barvnim zapisom občutkov, ki so se jim porodili ob opazovanju okolice.