48. dnevi literature v nemškem jeziku bodo potekali med 26. in 30. junijem. Nagrajenca, ki ga bodo razglasili na zadnji dan, bo izbrala sedemčlanska mednarodna žirija pod vodstvom avstrijskega literarnega kritika Klausa Kastbergerja.

Tamara Štajner se bo v Celovcu predstavila na povabilo avstrijske literarne kritičarke Brigitte Schwens-Harrant. Nastopila bo z besedilom o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine.

Pisateljica in violistka
Tamara Štajner (1987) je študij viole končala na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Za svoje umetniško in literarno delo je prejela več štipendij. Leta 2020 je bila sprejeta v podmladek Akademije za znanost in literaturo v Mainzu v Nemčiji, leta 2022 pa je bila sprejeta v Gutenbergovo akademijo. Svoje literarno delo redno objavlja v antologijah in literarnih revijah. Marca 2022 je pri nemški založbi Das Wunderhorn izšla njena prva pesniška zbirka Schlupflöcher (Vrzeli), junija istega leta pa je bila v okviru nagrade Ingeborg Bachmann štipendistka celovškega literarnega natečaja.

Maja letos je prejela pesniško nagrado južnotirolskega mesta Meran, vredno 8000 evrov. "Na zelo majhnem prostoru je v teh pesmih vznemirljiv spekter zvokov, podob in barv, ki se včasih pojavljajo v breztonskem šepetu, včasih trmasto in včasih glasno," je pisalo v utemeljitvi. Na spletni strani Ingeborg Bachmann, je leto dni po izidu pesniške zbirke pri založbi Das Wunderhorn lani izšel njen romaneskni prvenec Raupenfell (Goseničina koža), ki je požel kritiško hvalo.

"Besede te bodo vedno čakale"
Tamara Štajner je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedala, da je za to, da piše v nemščini, in ne v svojem maternem jeziku, kriv njen študij na dunajski zasebni univerzi za glasbo in umetnost. "Selitev na Dunaj mi je spremenila življenje," je dejala. Dodala je, da je že kot otrok rada pisala, kot najstnica pa je bila neodločena, ali želi biti pisateljica ali glasbenica. Profesorica književnosti v Ljubljani ji je takrat svetovala študij glasbe. "Besede te bodo vedno čakale," ji je dejala.

"Ko sem začela govoriti nemško, sem opazila, da v tem jeziku veliko bolje izražam čustva. Nemščina je fantastična kot jezik za pisanje. Je odličen knjižni jezik. V nasprotju s slovenščino se z jezikom lahko igraš na neverjeten način. Slovenščina na primer ne pozna zloženk. V nemščini sem našla izraze za čustva in občutke, ki jih je težko izraziti v slovenščini," je pojasnila. Nemščine sicer sama ne vidi kot tujega jezika, ampak preprosto kot "svojo nemščino", je sklenila.

Nagrado Ingeborg Bachmann mesto Celovec podeljuje od leta 1977 v spomin na pisateljico in pesnico. Velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem govornem svetu in je vredna 25.000 evrov. Leta 2011 je nagrado prejela koroška Slovenka Maja Haderlap za svoj prvenec Engel des Vergessens (Angel pozabe), leta 2022 pa slovenska pisateljica Ana Marwan.