Knjiga Socialna in kulturna zgodovina hrane je rezultat sodelovanja z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije, nastala pa je v okviru simpozija leta 2014 z naslovom Zgodovina je slastna, je na predstavitvi pojasnila Dragica Čeč, ki je v sodelovanju z Brankom Šuštarjem uredila zbornik.

Prehranjevanje je že tisočletja sestavni del vsakdana, saj je povezana s človeškim nagonom po samoohranitvi, v hrano pa je skozi vso zgodovino vpleten širok spekter čustvovanj, ki zaznamujejo različne zgodovinske in kulturne prostore, procese in dogodke, je pojasnila urednica zbornika. Hrana je namreč že daleč v preteklosti iz eksistencialne nuje prerasla v indikator družbenega statusa, etične in verske, pa tudi politične in spolne identitete.

Publikacija o zgodovini hrane je razdeljena v pet poglavij. V prvem so predstavljeni historični viri za preučevanje zgodovine prehranjevanja, v drugem individualne in kolektivne oblike prehranjevanja, med temi je urednica izpostavila šolsko hrano in hrano v vojskah, v tretjem pa so zbrani prispevki, ki hrano predstavijo kot simbol in dediščino. Četrto poglavje je namenjeno tehnologijam in praksam pripravljanja živil, zadnje pa posledicam pomanjkanja hrane.

Od prvih oglasov do interneta
Monografijo Od prvih oglasov do interneta je uredil Andrej Studen. Omenjeno delo po njegovih besedah zapolnjuje vrzel na področju zgodovine oglaševanja v Sloveniji, ki je bilo doslej slabo raziskano. Oglaševanje ni le tema socialne in gospodarske zgodovine, saj zahteva tudi globlji kulturnozgodovinski pristop, ki pod drobnogled vzame razmerje med komercialnim oglaševanjem in družbenogospodarskimi spremembami.

Knjiga se začne s poglavjem Od prepovedanega do svobodnega oz. prispevek o protioglaševanju v času cehov, ki mu sledi poglavje o nacionalni in politični reminiscenci. Tretje poglavje vsebuje prispevke o strategijah nagovarjanja in prepričevanja, zadnje pa ponuja dve antropološki refleksiji o sodobnem oglaševanju.

Svoji k svojim – nacionalna razmejitev v 19. st.
Filip Čuček v knjigi Svoji k svojim: Na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju piše o povezavi med procesom politične demokratizacije oz. modernizacije v Avstriji in nacionalnim procesom na spodnjem Štajerskem. Tu sta vzporedno potekala dva procesa nacionalizma, ki sta soustvarjala drug drugega. Pri tem so imeli Nemci lažje izhodišče, saj so izhajali iz predpostavke, da so bila mesta od nekdaj nemška, Slovenci na drugi strani pa so imeli več uspeha na podeželju, je izpostavil Čuček.

Regionalni vidiki tranzicije
Knjiga Regionalni vidiki tranzicije, ki sta jo uredila Aleksander Lorenčič in Željko Oset, prinaša prispevke slovenskih in hrvaških avtorjev, ki so nastali na simpoziju leta 2015 ob 25-letnici samostojnosti obeh držav. V prvem poglavju so predstavljena metodološka izhodišča, v drugem vidiki ekonomske tranzicije, v tretjem vidiki dojemanja političnih sprememb, v četrtem pa sta dva prispevka o medijski krajini in znanosti. Naslovnico knjige krasijo duhovite karikature iz časopisa Delo.