Na ministrstvu za kulturo so za STA navedli najpogostejše razloge, "da se samozaposlenim status ne podaljša". Ti so po zapisu: redna zaposlitev; opravljanje drugih dejavnosti, ki se ne vodijo kot dejavnosti na področju kulture; preseganje dohodkovnega cenzusa in neizpolnjevanje vpisnih pogojev.
Dodali so, da postopek izbrisa v uredbi o samozaposlenih v kulturi sicer ni podrobno urejen. "Je pa bistvena razlika med obema postopkoma po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujiku) ta, da glede vpisa v razvid odloča minister s pomočjo strokovne komisije, pri izbrisu po uradni dolžnosti pa odloča ministrstvo, pri čemer odločbo o izbrisu sicer lahko na lastno željo podpiše tudi minister le kot predstojnik organa, tudi če so za izdajanje tovrstnih odločb v organu pooblaščeni drugi javni uslužbenci." Dodali so, da je lahko razlog za izbris iz razvida po uradni dolžnosti "posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture".
"Podrobnih meril za izvajanje navedenega pogoja, razen proste presoje na podlagi življenjepisa, bibliografije in objav v strokovni literaturi, ministrstvo nima. V tem pogledu je zelo širok okvir diskrecijske pravice organa, ki odloča o izbrisu. Glede na to so lahko glavni razlog izbrisa tudi posameznikovo javno delovanje in dejavnosti, ki bistveno odstopajo od razlogov, ki bi morali izkazovati njegovo izpolnjevanje strokovne usposobljenosti za delovanje na določenem področju kulture," so še zapisali na ministrstvu.
Seznama izbrisanih ministrstvo ne vodi
Na vprašanje, koliko samozaposlenih so doslej predčasno izbrisali iz razvida, so odgovorili: "Seznama izbrisanih ne vodimo, saj je trenuten register še arhaičen in ne zaznava izbrisov. Ko je enkrat oseba, ki je bila samozaposlena v kulturi, izbrisana iz sistema, je razvid več ne dokumentira. Takšnih primerov je na leto okoli deset. Vodimo pa le register zavrnitev. Razvid samozaposlenih v kulturi se bo v kratkem tehnološko posodobil."
Izbris raperja Zlatka
Raper Zlatan Čordić – Zlatko je v ponedeljek prek Facebooka sporočil, da je z ministrstva prejel obvestilo o izbrisu iz razvida samozaposlenih v kulturi. Kot je razvidno iz odločbe, so zapisali, da naj bi s svojim javnim delovanjem bistveni del ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Do statusa samozaposlenega je bil sicer upravičen do konca julija 2022. Pretekli teden pa je v javnosti odmevala vest, da je na ulici nadlegoval direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, že prej pa je izvedel več kritičnih akcij do oblasti.
Na predčasni izbris raperja Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi so se v torek odzvali v poslanskih skupinah. V Levici menijo, da gre za napad na demokracijo, za LMŠ in SD je poteza ministrstva za kulturo nedopustna, Blaž Pavlin iz NSi-ja pa je vprašal, ali je Zlatko po dogodku s Krekom lahko upravičen do davkoplačevalskega denarja. Zlatku so v bran stopili tudi številni posamezniki in združenja. V društvu Asociacija so zapisali, da je dejanje ministrstva za kulturo "nov precedens nezakonitega delovanja, ki ga je nujno treba ustaviti".
Odbor za preklic novega pravilnika o komisijah
Odbor državnega zbora (DZ) za kulturo je na petkovi nujni seji, sklicani na zahtevo Levice, obravnaval delovanje strokovnih komisij pri ministrstvu za kulturo v okviru novega pravilnika o komisijah. Ta na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge in način imenovanja. Ministrstvo je pozval k takojšnjemu umiku in preklicu predloga omenjenega pravilnika.
Člani so sprejeli tudi drugi sklep poslanske skupine Levica, da odbor poziva ministrstvo za kulturo, da čim prej skliče skupini za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi in z nevladnimi organizacijami v kulturi ter tako zadosti pogoju civilnega dialoga, v skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).
Sprejeli pa so tudi sklep koalicije, da odbor poziva ministrstvo za kulturo, da v okviru novega pravilnika o strokovnih komisijah zagotovi kompetentno sestavo komisij, ki bodo s svojimi strokovnimi odločitvami v podporo ohranjanju in razvoju slovenske kulture.
Levica o spornih spremembah
Kot je v zahtevi za sklic seje zapisala poslanska skupina Levica, novi pravilnik prinaša sporne spremembe, in sicer zmanjševanje števila članov komisij, vanje se poleg strokovnjakov lahko imenujejo tudi uslužbenci ministrstva, minister bi imel pri imenovanju članov in predsednika komisije prosto izbiro, prav tako bi lahko člane po lastni volji zamenjal ali razrešil, trenutno delujoče strokovne komisije pa razpustil.
Veljavni pravilnik, ki je bil sprejet pred dvema letoma, določa, da so komisije pri oblikovanju svojega mnenja samostojne, z novim predlogom pa bo po prepričanju Levice njihova avtonomija pod resnim vprašajem, saj pooblastila ministra omogočajo politizacijo sestave in načina delovanja komisij.
Razprava poslancev
V razpravi je poslanka Mojca Škrinjar (SDS) pozdravila majhnost in fleksibilnost komisij in izpostavila, da je tudi na drugih ministrstvih praksa, da komisije in njihove predsednike imenuje minister in do so tudi drugje zaposleni na ministrstvih člani teh komisij.
Nataša Sukič (Levica) je prepričana, da bi bilo pravilnik o strokovnih komisijah smiselno sprejeti šele po tem, ko bil zanj podlaga Nacionalni program za kulturo. Navedla pa je tudi mnenje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki ministrstvu za področje razdeljevanja sredstev predlaga analizo različnih modelov v EU-ju in ob upoštevanju specifik slovenskega prostora oblikovanje prenovljenega modela strokovnega presojanja in dodeljevanja sredstev, do tedaj pa naj se ohrani doslej obstoječi proces delovanja komisij in naj se pravilnik ne spremeni.
Po mnenju Marka Bandellija (SAB) se z zmanjševanjem števila članov komisij zmanjšujeta raznolikost pogledov in presoje ter reprezentativnost. Primož Siter (Levica) pa na primeru sprememb pravilnika opaža "novo poglavje v znani praksi", sprejemanje odločitev mimo javnosti in strokovne javnosti, kot je bilo v zadnjih mesecih mogoče videti na več področjih. Poleg tega pogreša razpravo s civilno družbo. Tako Siter kot Janja Sluga (SMC) tudi menita, da bi bilo k sodelovanju treba pritegniti deležnike.
Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je med drugim opozorila, da je v skladu z novim pravilnik član komisije lahko razrešen le na podlagi tehtnih razlogov, njena strankarska kolegica Alenka Jeraj pa je opozorila, da so pravilnike o delovanju strokovnih komisij spreminjali tudi prejšnji ministri in ob tem zamenjali člane komisij.
Očitki o hitenju
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v povezavi z očitki o hitenju s pripravo novega pravilnika spomnila, da je minister Dejan Prešiček novi pravilnik o strokovnih komisijah v uradnem listu objavil v treh mesecih. Javni poziv, ki ga je izpeljal, pa je bila njegova odločitev in je bil unikum, saj ga predhodni ministri niso izpeljali.
Dodala je, da so tudi upoštevali pobudo NSK-ja v delu, ki se nanaša na število članov komisij, in da se z novim pravilnikom dviguje raven strokovnosti članov, saj je za člana komisije lahko imenovana oseba, ki izkazuje poznavanje stroke na področju dela komisije in ima sposobnost pisnega izražanja vsebinskih utemeljitev ocen in mnenj, ki jih poda pri delu v komisiji.
Novi pravilnik o strokovnih komisijah je bil sicer v uradnem listu objavljen 27. novembra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje