V ljubljanskem muzeju bodo danes ob 20.00 odprli razstavo Emona: Mit in resničnost, ki približa obiskovalcem vsakdan prebivalcev Emone in zgodovino mesta na eni strani, na drugi pa slavni mit o Argonavtih, ki je dolga stoletja veljal za zgodovinsko resnico, danes pa je inspiracija številnim raziskovalcem in umetnikom.
Najprej se osredotočimo na 'resnico' rimske naselbine, ki je ležala na ozemlju, po katerem se danes razteza Ljubljana. Zgodovino Emone obravnava večji del razstave, ki se osredotoča na vsakdanje življenje Emoncev. Spoznamo tako njihove vsakdanje opravke, kot so nakupovanje, obisk javnih kopališč in foruma, kot življenjske prelomnice posameznikov, ki niso bile drugačne od prelomnic, ki danes zaznamujejo življenje posameznikov – rojstvo, poroka in smrt.
Rimski cesar se ustavi v Emoni
Predstavljene so tudi zgodovinske prelomnice rimskega naselja, od gradnje mesta, triumfalnega sprejema cesarja Teodozija leta 388 med vojno proti Magnu Maksimu do zamrtja življenja v času, ko je pomen mesta upadel zaradi germanske nevarnosti in propadanja zahodnega rimskega cesarstva.

Nekaj predmetov prvič na ogled
Po besedah vodje projekta in soavtorice razstave Bernarde Županek razstava javnosti prvič predstavlja nekatere predmete, ki so jih v letih 2008 in 2009 odkopali na arheoloških najdiščih Emonika, Tribuna in Kongresni trg.
Prek pomembnega strateškega in prometnega ozemlja
Emonsko antično naselje se je razvilo na prazgodovinski zasnovah na ozkem in hkrati najbolj ugodnem prehodu z Apeninskega polotoka v Podonavje. Da je šlo za pomembno prometno ozemlje, pove tudi to, da je skozenj vodila karavanska prometna smer, pomembna tako za poselitvene premike kot prevoz blaga. Prvič je Emona v antičnih virih omenjena sredi 1. stoletja pri Pliniju starejšem, v 2. stoletju jo omenja Ptolemej, zadnja sporočila pa so iz 5. in 6. stoletja. Izvor samega imena je nejasen, verjetno pa sega v čas predrimskega obdobja.

Nastanek antične naselbine sega v čas rimskega vojaškega prodora na Balkanski polotok. Ob prvem pohodu rimske vojske leta 35 pr. n. št. so na starem ilirsko-keltskem selišču uredili vojaški tabor, bodočo civilno Emono. Sprva so bili njeni prebivalci odsluženi rimski vojaški veterani, trgovci in uradniki, civilno mesto pa je naselbina postala leta 14 z odlokom cesarja Tiberija.
Zgodba o Jazonovih možeh
Mitična pripoved o začetkih Emone je nekoliko drugačna. Na svojem popotovanju iz Grčije naj bi jo ustanovili Argonavti, ki jih je vodil Jazon. Kot je zgodbo povzela soavtorica razstave Irena Žmuc, so se ti z zlatim runom vračali s Kolhide proti domu. Z ladjo Argo so zapluli iz Črnega morja v Donavo, nato po Savi in Ljubljanici pluli do mesta, kjer so prezimili. Na tem mestu so ustanovili Emono, spomladi pa zapluli do Nauportusa (Navporta - Vrhnike), tam ladjo razstavili in jo prenesli do reke Akylis ter nato zapluli v Jadransko morje.
Razstava je torej zamišljena kot povezava mita o Argonavtih, ki so ustanovitelji Emone, z vsakdanjim življenjem v antičnem mestu, kot ga odkrivajo arheologi.
Antika v filmu
Kot že rečeno, vpelje razstavo kopija kipa Emonca, ki sicer krasi park Zvezdo, njegov original pa hranijo v Narodnem muzeju. Postavitev bo na ogled do konca leta, vsak četrtek pa bodo v muzeju njen ogled omogočali do 21.00. Ob tem bodo ponudili še javno vodstvo in projekcijo filma. Iz filmske zakladnice so med drugim potegnili Spopad titanov, Skrivnosti preteklosti, Brianovo življenje, Aleksander Veliki, Spartak, Kleopatra, Gladiator in Padec Rimskega cesarstva.
Po zgodovini Emone in njenem vsakdanu bodo popeljali tudi na brezplačnih predavanjih. Prvo bo na vrsti 2. junija, ko bo Svetlana Slapšak govorila o Mitu o Argonavtih. Septembra bodo cikel nadaljevali s Carlijevim opisom argonavtov, o katerem bo spregovoril Stane Južnič. Bernarda Županek bo govorila na temo Emona: življenje v rimskem mestu, Irena Žmuc o mitičnih sivinah Ljubljane, Janez Polajnar pa na temo Ljubljana in njeno mesto v antiki.