Dvojec Modeselektor je nekje od preloma tisočletja stalnica na elektronski glasbeni sceni. Gernot Bronsert (1978) in Sebastian Szary (1975) sta prisotna tako z DJ-seti kot nastopi v živo, za sabo imata pet studijskih albumov, znane pa so tudi njune kompilacije, izdane pod naslovom Modeselektion. S svojo produkcijo, ki ni žanrsko omejena, sta pridobila privržence tudi onkraj techno scene. Proslavita se tudi s svojimi energičnimi nastopi v živo. Kar bo mogoče preveriti drevi ob 21. uri v Kinu Šiška, kjer bosta nastopila še domači Shekuza in Drahthaus z Dunaja.

Bronsert in Szary sta pod imenom Modeselektorendar začela nastopati leta 1996, a sta se spoznala štiri leta prej v Berlinu, ki je bil takrat prežet z evforijo po padcu zidu, ki je skoraj 30 let delil to mesto. Iz tega se je tudi porodila edinstvena in pogosto podtalna berlinska klubska scena, ki jo je Unesco ravno letos uvrstil na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine.

Leta 2000 sta se Modeselektor spoprijateljila z Ellen Allien, pomembno figuro na tamkajšnji glasbeni sceni, in podpisala pogodbo z njeno založbo BPitch Control. Nekaj kratkometražnim izdajam sta sledila albuma Hello Mom! in Happy Birthday!, s katerima sta tako rekoč nadvse uspešno razorala plesišča in požela kritiško hvalo. Sčasoma sta ustanovila svojo založbo Monkeytown Records, kjer je ob njunih izdajah mogoče najti med drugim izdaje imen, kot so Mouse on Mars, Otto von Schirach, Siriusmo in Funkstörung.

Leta sta tako ali drugače sodelovala z mnogimi imeni, tudi zunaj scene elektronske glasbe. Med drugim s Thomom Yorkom, s katerim sta posnela skladbo Shipwreck, Modeselektor pa sta kot predskupina večkrat odpirala za njegovo zasedbo Radiohead. Zelo odmevno je tudi njuno sodelovanje z Apparatom (Sascha Ring, ki je pred leti že nastopil v Kinu Šiška), s katerim so se v prvih letih novega tisočletja povezali v superzasedbo Moderat.

Več pa v spodnjem intervjuju!

Pod pojmom elektronska glasba je mogoče najti res neverjetno raznolike glasbene izraze. Kaj pravzaprav pomeni "zdravo nespoštovanje technopurizma", kot nekateri opisujejo vaš pristop? In kako bi ga sami opisali?
Haha, to je dobro vprašanje, na katero pa je težko odgovoriti, ampak bom poskusil. Če bi bil svet elektronske glasbe človeško telo, potem je Modeselektor kot sporočilna snov, ki ima veliko različnih nalog. Sedi na češeriki in jo masira z basom ali pa se usidra pri srcu in prinaša ljubezen … To zveni nekoliko kot nekaj, kar bi prebrali v otroški knjigi. A mislim, da je pomembno, kako elektronsko glasbo in seveda tudi vso drugo glasbo slišiš, ustvarjaš in konzumiraš, s čim več možnostmi ter čim preprosteje in trajnostno.

Ime Modeselektor sta si nadela po funkciji na analogni efektni enoti Roland RE-201 Space Echo. Bi lahko navedli nekaj kosov opreme, ki so vam najljubši?
Oh, to se s časom vseskozi spreminja. Trenutno mi je všeč zrnati sampler GR1 proizvajalca Tasty Chips. Ampak si že ogledujem model njegovega naslednika. Omenil bi še kitarski učinek, ki ga uporabljava že vrsto let, pravzaprav je z nama že od samega začetka. Gre za obrabljen kitarski pedal Big Muff od Electro Harmonix, ki pravzaprav povzroča samo hrup. A je res dober hrup.

Ellen Allien velja za eno ključnih imen v karieri dvojca Modeselektor. Lahko opišete njeno vlogo – tudi z vidika pomena takšnih figur na določeni sceni? Ali obstaja kdo, ki bi ga pri današnjih mlajših ustvarjalcih lahko izpostavili na ta način?
Ellen nama je takrat dala priložnost izdati glasbo pri njeni založbi. To je bila dobra priložnost za pridobitev večjega občinstva, za kar sva ji zelo hvaležna. Nisva pa hvaležna za pogodbo, ki nama jo je takrat dovolila podpisati. Dandanes takih pogodb ne bi mogel ponuditi ... Tudi pri nas se je marsikaj spremenilo na bolje. Ker tudi sama zdaj že vrsto let vodiva založbo, kjer izdamo veliko glasbe mladih ustvarjalcev, veva, kako pomembna je komercialna plat zanje. Z ustvarjalci sva vedno poskušala sodelovati čim bolj pošteno in transparentno. Na primer, veliko sva pomagala izvajalcem, kot so Fjaak, Siriusmo ali Catnapp. Torej, če odgovorim na vprašanje, sva morda postala nekoliko podobni tem osebam na sceni. Mogoče pa ne, a tudi to ni pomembno.

Kaj pa Thom Yorke, znan predvsem kot vodja zasedbe Radiohead?
Recimo takole – postali smo prijatelji. Prejšnji teden sem bil na koncertu njegove druge zasedbe The Smile v Berlinu in sva zelo prijetno poklepetala o modularnih sistemih.

Lahko namenite nekaj besed vajini seriji kompilacij Modeselektion?
Serija kompilacij Modeselektion ima koncept zbiranja ekskluzivnih skladb najrazličnejših izvajalcev, pri čemer seveda upava, da se dobro ujemajo. Kar ni tako zelo preprosto. Tudi zato, ker nama je pri srcu veliko različne elektronske glasbe, je sestaviti takšno kompilacijo kar velik zalogaj. Zato tega ne počneva tako pogosto, a bi bilo nemara dobro, da bi kmalu pripravila še kakšno.

Kaj pravzaprav pomeni "žeja po učinkoviti plesni glasbi", s katero ste pospremili svoje kompilacije?
V glavnem, če je nekdo dejaven kot DJ, vedno išče novo glasbo, ki ima v bistvu nekako enak učinek kot glasba, ki ste jo kupovali, zbirali in predvajali do zdaj. Ta stalna želja po novih skladbah na plesišču bo prisotna, dokler bodo obstajala plesišča. Je enako varna kot "amen" v cerkvi in ​​popolnoma neodvisna od žanra.

Kaj pomeni za glasbenika, da v nekem trenutku postane "šef založbe", kot sta postala vidva s svojo založbo Monkeytown Records?
Naslednje vprašanje …

Kaj za vas pomeni "dober večer" ali pa "dober dogodek"?
Za naju je dober večer takrat, ko nama ni treba delati. Dober dogodek pa je nekaj, kjer morava delati. A dober večer je lahko tudi večer, ko morava delati in dober dogodek je lahko tudi prijeten večer s prijatelji doma ...

Kako drugačno je za vas nastopanje v živo v primerjavi z DJ-setom?
Zadnjih nekaj let smo na turneji z Moderatom, kar je popolnoma nekaj drugega. Z zvočno in tehnično ekipo se vozimo po svetu s turističnim avtobusom, nastopamo na velikih odrih in običajno zaključimo nekako do 23. ure.

S Szaryjem zdaj znova začenjava didžejati in se vedno bolj znova navajava na plesišče. Od tod prihajava in tam se je vse začelo. To je bilo in je vedno nekaj posebnega za naju, saj – kot sem že dejal – po navadi igramo v živo in imamo pripravljen pravi nastop v živo. Imate torej uvod, stopnjevanje akcije, glavni del, most in nato še zaključek. Tako na koncertih Moderata ali Modeselektorja je vse zelo vnaprej določeno in načrtovano ter pravzaprav nimamo svobode, da bi bili tako spontani, kot bi si želeli.

Ko pa sva v vlogi DJ-ev, se lahko zgodi kar koli. To vključuje tveganje, a tudi možnost absolutno velikih trenutkov. Ko didžejava, imava priložnost, da se tesneje poveževa z ljudmi in stopimo v skupni tok. Igrava vse, ni omejitev. Seveda vrtiva tudi veliko svojih skladb, a to ostaja DJ-set. To pomeni tudi, da vrtiva tudi glasbo drugih ustvarjalcev, ki jih občudujeva in so vplivali na naju.

Kako bi primerjali današnjo berlinsko klubsko sceno s časi, ko sta začela sodelovati pod imenom Modeselektor? Kaj v primerjavi s preteklostjo najbolj pogrešate in kaj je danes bolje, kot je bilo v preteklosti? Bi lahko podali kakšne napovedi o prihodnjem razvoju tamkajšnje scene?
To je zelo dobro in tudi zelo zanimivo vprašanje. Ne vem, ali je mogoče nanj odgovoriti samo glede na Berlin. Popolnoma običajno je, da se stvari z leti spreminjajo. Vendar je nedavna pandemija povzročila spremembo paradigme, zlasti v elektronski glasbi. Po mojem mnenju je techno scena, kot jo poznamo zadnjih 30 let, v procesu razpada ali krčenja.

Po mojih opažanjih je trenutno, tako kot vedno, dejansko več različnih in novih taborov. Včasih so bili house, drum’n’bass, dubstep, techno, hardcore, gabber in tako naprej. To v bistvu velja še danes, le da današnji otroci črpajo glasbo in navdih iz novih virov, na primer s TikToka in njegove druščine. Kar je tudi čisto normalno in v redu, a je spremenilo obnašanje v nočnih klubih in na rejvih ter festivalih, kjer predvajajo elektronsko glasbo.

Kako so se plesišče in – recimo jim – njegovi prebivalci od vaših začetkov do danes spremenili?
Najočitnejša stvar, ki jo je mogoče opaziti, je dejstvo, da je večina današnje glasbe veliko hitrejša, kot smo bili vajeni v zadnjih 15 ali 20 letih. Kar seveda zelo pozdravljamo! Današnja mladina ni zmožna več razlikovati med temi "starimi" žanri in večino tega imenujejo kar techno. Prav tako se mi zdi super, če se najdejo nova imena za žanre. Konec koncev niti ni pomembno, kako to imenuješ. Če ti je nekaj všeč, potem je to v redu in temu lahko rečeš, kakor hočeš.

Še zmeraj pa vsak glasbeni žanr prinaša s sabo svoj slog oblačenja. Današnja techno mladina se oblači s pomočjo YouTubovih tutorialov, kot je na primer "Kako se obleči za Berghain". V očeh tistih, ki prisegajo na primer na melodični house, pa se je super oblačiti kot ekipa okoli založbe Keine Music ali kot DJ-ka Peggy Gou.

Toda kaj je bistvo? Vse je še zmeraj enako, zgolj drugače je! In vedno je bilo tako! Pravzaprav naju scena ni nikoli tako zelo zanimala, da bi se poistovetila z njo. Modeselektor sva vedno bila v vseh žanrih in scenah elektronske glasbe. Še zmeraj se zabavamo z vsemi zvrstmi nove elektronske glasbe in to je dobra stvar. Dobra melodija ostaja dobra melodija! Plesišče je kraj, kjer se prepustiš. Če zmoreš to, ti je vse odprto. To se odločimo skupaj na plesišču. Se vidimo!