Na razpravo o vzporednicah, razlikah in stičiščih so povabili 24 tujih in domačih predavateljev. Simpozij so pripravili oddelek za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete, društvo UHO, Slovensko muzikološko društvo ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Kot piše v programu, si letošnja jubilanta Lojze Lebič in Vinko Globokar, ki sta dopolnila 90 let, poleg letnice rojstva delita tudi zavezanost radikalni estetiki povojnega modernizma. Vendar ga uresničujeta vsak na precej poseben način, pri čemer se zdi, da je to povezano z drugačnim sprejemanjem modernističnega izročila.

"Globokar se postavi zoper larpurlartizem modernizma in svoje ideje izpeljuje iz družbenih konfliktov, medtem ko Lebič ne zaupa v univerzalizem modernizma in se raje navezuje na lokalno, mistično, preteklo. Tako ustvarjata svoje značilne modernistične svetove, ki dajejo slutiti, da je modernizem kljub svoji univerzalistični utopiji vendarle bistveno bolj regionalno pobarvan," piše v napovedi.

Na simpoziju bodo z domačimi in tujimi predavatelji skušali to dvojnost ali nasprotje, ki izhaja iz primerjave med obema skladateljema, postaviti v širši kontekst obravnave modernizma in njegovih idej na vzhodu in zahodu. Kot so zapisali organizatorji, pri tem ne gre za geografsko, temveč predvsem družbenopolitično ločnico, po kateri je bila celotna Evropa vpeta v globalni konflikt med dvema silama, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ter posledično med kapitalistično logiko in socialistično dogmatiko.

Ker se v teoretskem diskurzu pogosto poudarja "svoboda" zahodnega sveta nasproti politični in kulturni represiji na vzhodu, ki pa ni bila v vseh državah enako močna in uspešna, je vprašanj oziroma izhodišč za razmislek po oceni organizatorjev veliko. Med njimi so, v kolikšni meri je modernizem po letu 1945 na obeh straneh železne zavese potekal po vzporednih tirnicah, koliko je bilo skupnih poudarkov in rešitev, koliko specifičnih poetik, kako so vplivi prehajali iz ene na drugo stran ter kaj vse je to prineslo glasbi po padcu Berlinskega zidu leta 1989 ter nato sodobnim glasbenim praksam.

Ob simpoziju je nastala tudi razstava o obeh skladateljih jubilantih, ki bo v avli Filozofske fakultete na ogled od 27. novembra 2024 do 31. januarja 2025. Njena avtorica je muzikologinja Katarina Bogunović Hočevar.

Tako simpozij kot razstava sta del letošnjega festivala Forum nove glasbe, ki ga kurira skladatelj Fabio Nieder. Komponist iz nemške družine je mladost preživel v italijanskem Trstu, kjer živi tudi slovenska manjšina. Danes veliko časa preživlja v oddaljenih romunskih hribih, raziskovalno in ustvarjalno pa mu je blizu slovaška glasba.