Njeno kratko življenje sta zaznamovala predvsem dva dogodka: 13. rojstni dan, za katerega je prejela dnevnik, in druga svetovna vojna, o kateri je v dnevnik tudi največ pisala. Le prvih nekaj zapiskov v dnevniku je takih, kot se jih pričakuje od 13-letnice, saj na prvih straneh Kitty, kot dnevnik poimenuje, zaupa o tem, kako hodi v šolo, skrbi jo spričevalo ter pove nekaj podrobnosti o svojih sošolcih in sošolkah. Manj kot mesec dni po njenem rojstnem dnevu pa se družina, ki se je že prej iz Nemčije preselila v Amsterdam, seli še enkrat: v skrivališče, v katerem naj bi nemško-judovska družina počakala na konec nevarnosti, ki jo je še zlasti za Jude pomenila 2. svetovna vojna.

Več kot dve leti je Ana Kitty poročala o življenju, omejenem na majhno stanovanje, ki si ga je družina Frank delila še z družino Van Pels. Gospodinjska opravila, branje, študij in druga opravila, s katerimi želijo stanovalci napraviti življenje čim bolj normalno, prekinjajo alarmi, ki naznanjajo nevarnost letalskih napadov, prebivalci skrivališča pa živijo tudi v nenehnem strahu pred tem, da bi jih kateri od posvečenih v skrivališču izdal. Ana v skrivališču doživi tudi prvo ljubezen, ko se zaljubi v sostanovalca, tako da bralci ob opisu življenja med vojno spremljajo tudi razvoj mlade ljubezni.

Ta se nesrečno konča, saj Ana druge svetovne vojne ne preživi. Po dveh letih skrivanja je družino odkril gestapo in jo odpeljal v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana na začetku leta 1945 umrla, od vseh članov njene družine pa je osvoboditev dočakal le njen oče Otto. Ta je po vojni objavil hčerin dnevnik, ki je bil nato preveden v 55 jezikov, navdušenje nad dnevnikom pa je šlo celo tako daleč, da je postala Ana Frank ena najbolj znanih tragičnih junakinj 2. svetovne vojne, hišo, v kateri so se skrivali, pa so Nizozemci preuredili v muzej, v katerem se je mogoče pobliže seznaniti z mlado pisateljico in spoznati razmere, v katerih je njena družina živela.

1827 se je rodila švicarska pisateljica Johanna Louise Heusser - Spyri, najbolj znana po knjigi Heidi.

1828 se je rodila slovenska pisateljica Luiza Pesjakova, ki je pod Prešernovim vplivom pisala romantične in domoljubne pesmi. Med njenimi deli velja omeniti Vijolice in Iz mojega detinstva, kot dramatičarka je napisala enodejanko Na Koprivniku, nedokončana pa je ostala njena tragedija Prešeren. Umrla je leta 1898.

1881 se je rodil slovenski slikar, karikaturist in ilustrator Gvidon Birola. Bil je član Vesne, v njegovih delih pa prevladujejo secesijske, romantične in narodopisne sestavine. Navduševal se je namreč nad legendami in baladami. Umrl je leta 1963.

1890 se je rodil avstrijski grafik in slikar Egon Schiele.

1916 se je rodil filmski producent Irwin Allen.

1919 se je rodila nemška igralka in učiteljica igralstva Uta Hagen, ki je leta 2002 prejela nagrado za umetnost, ki jo od leta 1984 vsako leto podeljuje ameriški predsednik.

1928 se je rodil ameriški pevec Vic Damone, s pravim imenom Vito Farinola.

1935 je pri 17 letih Ella Fitzgerald posnela svoja prva singla: Love and Kisses in I'll Chase the Blues Away.

1965 je skupina The Rolling Stones' izdala singel (I Can't Get No) Satisfaction.

1972 sta John Lennon in Yoko Ono izdala singel, na katerem je bila skladba Some Time In New York City.

1989 so v prebivališču Elvisa Presleyja Gracelandu odprli muzej Elvis Presley Autoland Museum, v katerem je na ogled več kot 20 avtomobilov, ki so bili v lasti tega velikega pevca.

1993 je umrl slovenski pisatelj Ivan Potrč.

2003 je umrl ameriški filmski igralec Eldred Gregory Peck.