Leta 1971 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in sociologije, na isti ustanovi pa še magistriral in doktoriral (1981). Drugič je doktoriral na temo psihoanalize v Parizu (Universite Paris-VII). Njegova področja delovanja so (lacanovska) psihoanaliza, politična filozofija, nemški idealizem itd.

Kot raziskovalec je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar je njegova funkcija na tej ustanovi bolj častna, saj nima rednih predavanj. Kot redni profesor predava na "European Graduate School for Media & Communications" (Saas Fee, New York, Dresden), kot gostujoči profesor pa obiskuje pomembne univerze vseh držav sveta. Posebno priljubljenost dosega v ZDA, na Japonskem in v Južni Ameriki. Leta 2004 se je poročil s filozofinjo in lepotnim modelom, 26-letno Argentinko Analio Hounie, njegova prejšnja žena je bila Renata Salecl.
Eden najbolj odmevnih mislecev in najpogosteje citiranih avtorjev našega časa je svojo misel naredil za razburljiv šport, predavanja pa za odmevne nastope. Več kot sto izvirnih in prevodnih knjig potrjuje radikalen vpliv njegove kritične misli, ki je deležna presežnih oznak, kot denimo "najboljši intelektualec po Antiojdipu" ali "najtehtnejše teoretsko delo zadnjih let". Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku ...

Leta 146 pr. n. št. so rimske vojaške sile krenile na zadnji napad na Kartagino.

Leta 1076 je umrl burgundski vojvoda Robert I.

Leta 1306 je umrl burgundski vojvoda Robert II.

Leta 1685 se je rodil nemški skladatelj Johann Sebastian Bach, eden največjih skladateljev in glasbenikov vseh časov.

Leta 1750 je avstrijska cesarica Marija Terezija izdala odredbo o poštnih tarifah in določila poštnine glede na dolžino poti pisma.

Leta 1768 se je rodil eden prvi teoretičnih fizikov, Joseph Fourier.

Leta 1788 je požar v New Orleansu uničil 856 stavb in skoraj opustošil mesto.

Leta 1801 je umrl italijanski skladatelj Andrea Luchesi.

Leta 1804 so umorili Louis-Antoin-Henrija de Bourbon-Conda, vojvodo d'Enghiena.

Leta 1806 se je rodil mehiški državnik Benito Juarez, ki je bil od 1861 do 1863 in od 1867 do 1872 predsednik Mehike.

Leta 1839 se je rodil pomemben ruski skladatelj Modest Musorgski. Njegova najbolj znana dela so Boris Godunov, Hovanščina, samospevi Pesmi in plesi smrti, Otroška izba, med klavirskimi skladbami pa Slike z razstave. Za orkester je napisal Noč na Golem brdu. Umrl je leta 1881.

Leta 1843 je umrl prvi mehiški predsednik Guadalupe Victoria.

Leta 1843 je umrl angleški pesnik Robert Southey.

Leta 1857 je v hudem potresu v Tokiu umrlo več kot 100 tisoč ljudi.

Leta 1871 je novinar Henry Morton Stanley začel iskati raziskovalca Davida Livingstona.

Leta 1882 se je rodil ameriški igralec Gilbert M. 'Broncho Billy' Anderson.

Leta 1893 se je v Rušah rodil slovenski pesnik Janko Glazer. Umrl je leta 1975.

Leta 1895 se je rodil hrvaški violinist Zlatko Baloković.

Leta 1898 se je v vasi Blato pri Grosupljem rodil ameriški književnik slovenskega rodu Louis Adamič. Njegova najbolj znana dela so Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Narod narodov, Večer v Beli hiši, ki so ostala dragocen dokument o življenju slovenskih izseljencev na drugi strani oceana. Umrl je leta 1951.

Leta 1904 se je rodil ameriški izdelovalec sladkarij Forrest Mars starejši.

Leta 1906 se je rodil ameriški industrialec in filantrop John Davison Rockefeller III.

Leta 1913 se je rodil hrvaški novelist, pesnik in kritik Ivan Goran Kovačić. Umrl je leta 1944

Leta 1918 se je pod skritim imenom Michael začela največja ofenziva nemške in avstro-ogrske vojske na zahodu po Verdunu. Tako kot še naslednje tri je bila neuspešna.

Leta 1920 se je rodil estonski pevec Georg Ots.

Leta 1921 se je rodil belgijski violinist Arthur Grumiaux.

Leta 1922 se je rodil ameriški filmski režiser in producent Russ Meyer.

Leta 1928 je Charles Lindbergh prejel medaljo časti, ker je kot prvi človek preletel Atlantik.

Leta 1932 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Walter Gilbert.

Leta 1932 se je rodil ameriški violinist in skladatelj Joseph Silverstein.

Leta 1935 je šah Reza Pahlavi uradno zaprosil mednarodno skupnost, naj Perzijo preimenuje v Iran, ki je pravo ime države in pomeni dežela Arijanov.

Leta 1940 je Paul Reynaud postal francoski premier.

Leta 1946 se je rodil waleški igralec Timothy Dalton.

Leta 1949 se je v Ljubljani rodil slovenski filozof Slavoj Žižek. Je eden izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu.

Leta 1952 je Alan Freed v clevelandski dvorani Moondog Coronation Ball priredil prvi koncert rock and rolla.

Leta 1960 je v Južnoafriški republiki policija streljala na neoboroženo skupino temnopoltih demonstrantov. Ubila je 69 ljudi, ranila pa 180.

Leta 1960 se je rodil brazilski dirkač formule ena Ayrton Senna. Ob koncu 80-ih in na začetku 90-ih let je s Francozom Alainom Prostom zaznamoval številne dirke. 41 jih je odločil v svojo korist. Senna je bil trikrat svetovni prvak, njegovih rekordnih 65 najboljših štartnih mest pa je leta 2006 v Bahrajnu izenačil šele Michael Schumacher. 1. maja 1994 se je v Imoli v najbolj krvavem koncu tedna v zgodovini formule ena (življenje je izgubil tudi Avstrijec Roland Ratzenbereger) brazilski šampion kot prvi svetovni prvak ubil med dirko.

Leta 1962 se je rodil ameriški igralec Matthew Broderick.

Leta 1962 se je rodila ameriška igralka, komedijantka, voditeljica pogovornih oddaj in založnica Rosie O'Donnell.

Leta 1963 so zaradi visokih obratovalnih stroškov opustili zapor Alcatraz.

Leta 1965 je Martin Luther King mlajši vodil skupino 3.200 ljudi od Selme do Montgomeryja v Alabami.

Leta 1968 je izraelska vojska napadla vas Karameh v Jordaniji.

Leta 1970 je sanfranciški župan Joseph Alioto razglasil 21. marec za dan Zemlje.

Leta 1964 je v Köbenhavnu potekalo deveto tekmovanje za Evrovizijo. Zmagala je Gigliola Cinquetti, ki je nastopila z Italijo. Zapela je pesem Non ho l'età (Nisem dovolj stara).

Leta 1967 se je rodil švedski glasbenik in član skupine Ace of Base Jonas "Joker" Berggren.

Leta 1970 je v Amsterdamu potekalo 15. tekmovanje za Evrovizijo. Zmagala je Dana, ki je nastopila za Irsko. Zapela pa je pesem All Kinds of Everything (Vse vrste vsega).

Leta 1975 se je zaradi suše in lakote v Etiopiji zgodil državni udar, s katerim je bila odpravljena monarhija.

Leta 1977 je z mesta predsednice vlade v Indiji odstopila Indira Gandi.

Leta 1980 se je rodil brazilski nogometaš Ronaldinho.

Leta 1980 je ameriški predsednik Jimmy Carter objavil, da bo ameriška reprezentanca bojkotirala poletne olimpijske igre v Moskvi, ker so Rusi napadli Afganistan.

Leta 1986 je Bojan Križaj zmagal na slalomski tekmi svetovnega pokala v Bromontu v Kanadi. Drugouvrščenega Paula Frommelta iz Liechtensteina je ugnal za 22 stotink.

Leta 1984 je ameriška igralka Shauna Grant pri 25 letih naredila samomor.

Leta 1985 je umrl angleški igralec sir Michael Redgrave.

Leta 1987 je Grega Benedik zmagal na slalomski tekmi svetovnega pokala v Sarajevu. Slovenski uspeh je dopolnil Bojan Križaj na 2. mestu.

Leta 1985 se je kanadski paraplegik in humanitarec Rick Hansen odpravil na pot po Kanadi. Potoval je v svojem invalidskem vozičku. Na pot se je odpravil, da bi tako osveščal ljudi in zbiral denar za raziskave poškodb hrbtenice.

Leta 1990 je po 75 letih Republika Namibija postala od Južnoafriške republike neodvisna država.

Leta 1998 je umrla ruska balerina Galina Sergejevna Ulanova.

Leta 1998 je Primož Peterka v Planici z drugim mestom na predzadnji tekmi sezone svetovnega pokala prevzel vodstvo v skupnem seštevku.
Leta 1999 sta Bertrand Piccard in Brian Jones kot prva človeka obkrožila Zemljo v balonu na vroči zrak.

Leta 2001 so Hokejisti Olimpije sedmič osvojili naslov državnih prvakov. V peti finalni tekmi so na Jesenicah s 4:2 premagali Acroni Jesenice in finalno serijo končali s 4:1 v zmagah.

Leta 2005 so v šoli v minnesotskem mestu Red Lake streljali. Ubitih je bilo deset ljudi.

Leta 2005 je umrl slovenski naslovni škof Vekoslav Grmič.

Leta 2005 je umrl ameriški igralec Barney Martin.

Leta 2007 je Petra Majdič na tekmi smučark tekačic v Stockholmu premagala vso konkurenco in tretjič v karieri zmagala v šprintu svetovnega pokala.