O uporabi jedrske energije v prihodnosti so po japonski katastrofi spregovorili strokovnjaki, ki so se udeležili okrogle mize LDS-a na to temo. Govorili so o potencialnih nevarnostih jedrske energije, možnostih prehoda na alternativne vire in energetski prihodnosti planeta sploh.

Energetski strokovnjak Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme, je prepričan, da pred koncem stoletja iz jedrskega kroga ne bomo izstopili, saj bi zgolj na obnovljive vire energije morda lahko prešli le, če bi svetovno prebivalstvo takoj nehalo rasti. Dodal je, da se že razvijajo tudi novi tipi jedrskih reaktorjev majhnih moči, torej od 50 do 250 MW, ki so lažje obvladljivi, zato se zdi, da bo šel razvoj v to smer.

Opozoril je tudi na nevarnost, da bi se Slovenija odločila zgolj za jedrsko pot. Drži sicer, da je jedrska energija zelo varna, a če pride do sinergije negativnih učinkov, škode sosedom ne bi mogli pokriti; gre, skratka, za tveganje, ki ga slovensko gospodarstvo ne bi zdržalo, je poudaril.

Po njegovem prepričanju prioriteto torej predstavljajo obnovljivi viri, fosilna in jedrska goriva pa, če je to potrebno. Jedrskega bloka s 1.200 MW sam ne bi bil pripravljen sprejeti, za sprejemljive pa ima že omenjene manjše reaktorje.

Premislek v okvirih blagostanja brez rasti
Okoljevarstvenik Dušan Plut z ljubljanske Filozofske fakultete pa je poudaril, da je bistveno vprašanje, ali se lahko obstoječi razvojni model trajne rasti nadaljuje na omejenem planetu z omejenimi viri in vse večjim prebivalstvom. Ker bo leta 2050 na svetu že devet milijard ljudi, je po njegovih besedah nujen drugačen razvojni in energetski vzorec. Nekatere države, denimo Velika Britanija in Nemčija, si že prizadevajo za koncept blagostanja brez rasti, je še poudaril. Rešitev je po njegovem mnenju sicer lahko le "mavrica virov".

Glede energetske prihodnosti Slovenije pa je dejal, da je mogoče razpravljati o treh scenarijih. Prvi je fosilno jedrski, ki predvideva, da se bo poraba energije do leta 2030 povečala za od 30 do 40 odstotkov, kar bi pomenilo, da potrebujemo tako 6. blok TEŠ-a kot tudi novi blok jedrske elektrarne v Krškem, poleg tega pa še povečano rabo obnovljivih virov.

Skladno z drugim scenarijem bi se poraba energije stabilizirala, kar bi pomenilo, da lahko do leta 2030 postopno zamenjujemo jedrsko energijo in fosilna goriva z obnovljivimi viri. V tem primeru bi se morali lotiti le obnove blokov TEŠ 4 in 5, bistveno bi se morala povečati vloga zemeljskega plina, JEK pa bi moral obratovati do leta 2023.

Tretji, radikalni scenarij pa bi, tako Plut, pomenil zmanjšanje porabe energije, kar bi pomenilo bistveno povečanje vloge obnovljivih virov, JEK bi se zaprl do omenjenega datuma, porabili bi tudi manj fosilnih goriv.

Novak je v zvezi s tem prepričan, da bo ostalo pri prvem scenariju (medklic Pluta: "Katastrofa!"), saj se spremembe v energetiki lahko zgodijo šele v roku od 30 do 50 let. Kot je še opozoril, Slovenija sicer lahko pokrije potrebe tudi samo z obnovljivimi viri, a ekonomski davek bo v tem primeru izredno velik. Vprašanje, ki se pri tem postavlja, je tudi, ali smo sposobni zapustiti nemško-francoski vlak in iti na svojega, je dodal.

Kam z odpadki in kako bi hladili JEK v primeru potresa?
Novak je opozoril tudi na težavo odlaganja odpadkov. Glavna težava pri tem niso nizkoradioaktivni odpadki, temveč ostanek goriva, je pojasnil. Po Plutovih besedah gre za težavo, na katero ves svet še nima odgovora. Plut poleg tega nevarnost vidi tudi v tem, da je JEK grajen na enem najbolj potresnih območij pri nas, predvsem pa v možnosti terorističnega napada, ki se je, denimo, že pokazala ob grožnji jugoslovanske vojske z bombardiranjem leta 1991 .

Tomaž Žagar, strokovnjak za jedrsko energetiko, na to odgovarja, da je JEK ena potresno najvarneje grajenih elektrarn v Evropi, hlajenje pa bi ob potresu omogočil jez, ki je v bližini in bi neomejen čas zagotavljal zadostno količino vode iz bazena. Električna napajanja bi zagotavljalo več vodov in dva dizelska agregata, gradi se tudi tretji, je dodal.

Glede izrabljenega goriva pa je opozoril, da ga je mogoče reciklirati. V JEK-u po njegovih besedah izkoristijo le okoli štiri odstotke goriva, ki je v sredici, kar pomeni, da ogromne količine goriva ostajajo neizrabljene, poleg tega pa ga je mogoče uporabiti znova in znova. Švicarji, denimo, v svojih jedrskih elekrarnah uporaljajo gorivo iz nizozemskih rekatorjev, je navedel.

Kako škodljivo je pravzaprav sevanje?
Udeleženci okrogle mize so spregovorili tudi o škodljvih učinkih sevanja za človeka. Kot je dejal Sergej Hojker, predstojnik Klinike za nuklearno medicino v UKC-ju, sevanje vse prehitro sproži čustveno reakcijo, a ljudje, odkar obstajamo, živimo v območju sevanja in smo na to prilagojeni. Če govorimo o uporabi radiojoda v medicini, ta nastopa kot "good guy", pri sevanju pa je "bavbav", je opozoril in dodal, da je v zadnjih trideset letih več ljudi umrlo v letalskih nesrečah kot pa za posledicami sevanja.

Aleš Janežič, direktor inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost, pa je povedal, da se je pri poklicno izpostavljenih delavcih dovoljena letna količina sevanja s 50 milisivertov zmanjšala na 20 milisivertov, a te vrednosti so daleč od tistih, pri katerih lahko nastanejo poškodbe tkiv. Ko se je zgodila nesreča na Japonskem, se je govorilo o izmerjenih vrednostih do 800 milisivertov, a to so posamezne vrednosti, v resnici pa tudi na Japonskem ljudje v takem okolju ne delujejo, je poudaril. Kot je še navedel, smo med medicinsko preiskavo računalniško tomografijo izpostavljeni sevanju okoli treh milisivertov, pri čemer med remontom v krški nuklearki niti trije delavci niso prejeli takšnega odmerka.