Direktor uprave za jedrsko varnost je v pogovoru za MMC pojasnil, da je ideja o t. i. stresnih testih oz. preizkusih odpornosti jedrskih elektrarn stara natanko tri dni. Poročali smo že, da je zamisel v torek predstavil evropski komisar za energijo Günther Oettinger in pojasnil, da bo šlo pri stresnih testih za preverjanje tveganj na podlagi izkušnje iz Japonske, na primer potresne varnosti, nevarnosti zaradi cunamijev, odpovedi hladilnih sistemov, nevarnosti izpada električne energije in pogojev za delovanje zasilnih sistemov.

"Želimo izbrati najstrožje standarde in jih evropeizirati. Imeli bomo enake standarde za vse," je projekt v nastajanju opisal komisar in dodal, da bodo testi na različnih lokacijah usmerjeni v različne občutljive točke. Oettinger je ob tem še izrazil željo, da bi bili testi, ki jih bodo izvedli neodvisni strokovnjaki na osnovi skupnih standardov, tudi javno objavljeni.

Število jedrskih elektrarn v Evropi januarja letos po podatkih Evropskega jedrskega združenja (ESN):

Že zdaj potekajo stalna preverjanja in izpopolnjevanja
"Zadeva je res nesrečno predlagana oz. izpeljana," meni Stritar, tudi predsedujoči visoki skupini za jedrsko varnost na ravni EU-ja. V jedrski industriji se po njegovih besedah tudi sicer ukvarjajo s stalnim preverjanjem in izmenjavami mnenj: "Razne misije hodijo v druge države, pregledujejo elektrarne, svetujejo drug drugemu." Poleg tega se vsake tri leta na mednarodni konvenciji o jedrski varnosti dobivajo vse nuklearne države, "kjer druga drugo temeljito pregledamo, si svetujemo, kaj je treba popraviti".

"V bistvu ti procesi stalno tečejo. Eno izmed osnovnih načel našega dela je, da se je treba stalno truditi za izboljšave, iskati možnosti, kaj popraviti, da se je treba iz vsakega takega dogodka nekaj novega naučiti," še pravi Stritar in dodaja, da je ponesrečeno na vrat na nos govoriti o nekih stresnih testih, čeprav nihče še ne ve, kaj naj bi to pravzaprav bilo.

"Težko si predstavljam, kako bo to videti"
"Govori se, da naj bi to potekalo tako, da si bodo nuklearno elektrarno ogledali strokovnjaki, ki bodo izmerili, ali je, recimo, potresna varnost elektrarne dovolj dobra. Težko si predstavljam, kako naj bi bilo takšno preverjanje sploh videti. To so namreč tako kompleksni problemi, tako da ne moreš ustvariti enega merila, s katerim boš nato vse elektrarne po Evropi enako sodil in ugotavljal, da je ena dobra, druga pa ne."

Po njegovem mnenju je to preverjanje enostavno preveč zapleteno, da bi ga merili z enotnimi merili: "Najprej je treba ugotoviti - če gledamo potrese -, kolikšna je potresna varnost, kateri standardi so bili upoštevani pri gradnji, ali je ustrezno zgrajeno, ali se ustrezno upravlja. To ni tako enostavno - da bi nekdo prišel, pogledal in ocenil, da je varna ali pa ni."

Do junija meril skoraj zagotovo ne bo
V torek je komisar Oettinger obljubljal, da bodo do junija pripravljena merila, do konca leta pa pregledane vse elektrarne. A po Stritarjevem mnenju zadeve še zdaleč niso tako preproste: "Če nas zdaj prosijo, naj pripravimo ta merila, jih ne znamo - vsaj ne takih, ki bi bila zares univerzalni. To je preveč zapleteno." Vsaka lokacija je drugačna, vsaka elektrarna je drugačna, potresna varnost pri nas mora biti drugačna kot nekje drugje, še opozarja strokovnjak.

A na splošno Stritar ne nasprotuje tovrstnim preverjanjem delovanja jedrskih elektrarn: "Vsaka stvar, ki nas na neki način prisili, da pogledamo sami vase in ugotovimo, da se da kaj izboljšati, je dobrodošla. Težava je pa pri izvedbi tega, kjer pa ne vidim možnosti, da bi lahko na vrat na nos v treh mesecih naredili nekaj takega, kar bi lahko bilo relevantno za vso Evropo. "