Z Lovske zveze Slovenije so pred časom sporočili, da pretirana zaščita ene vrste živali omejuje možnosti za preživetje drugih ter da ima vsak habitat svojo "prehransko kapaciteto". Ob tem so med drugim navedli, da je absolutna zaščita ujed povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev.

Sorodna novica Lovci opozarjajo, da pretirana zaščita posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja

Na navedbe Lovske zveze so se odzvali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in zavrnili trditve, da je zaščita ujed povzročila izginjanje travniških ptic in zajcev. "Travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva – ne pa zaradi plenjenja, kar je bilo dokazano s številnimi strokovnimi študijami," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so pojasnili, so ujede plenilci, ki ne potrebujejo uravnavanja populacije, saj imajo za to svoje mehanizme. "Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno, je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike," so prepričani.

Najpogostejša ujeda pri nas je kanja, njen glavni plen pa niso travniške ptice, temveč mali sesalci, kot so voluharji, miši in podgane. Njihovo plenjenje tako lahko zmanjša škodo na pridelkih. Pogosto se prehranjujejo tudi z mrhovino, s čimer opravljajo pomembno "čistilno funkcijo", so zapisali v DOPPS-u.

V društvu so ob tem spomnili, da se razlogi za upad populacije določenih vrst ptic ugotavljajo s pomočjo rednih monitoringov. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine, med katerimi so tudi travniške ptice, poteka že 17 let zapored. Rezultati kažejo, da je največji upad res pri travniških vrstah ptic, a da je poglavitni in najverjetnejši razlog za to kmetijstvo.

"Pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede in med njimi so najbolj ogrožene ravno tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino. Zaradi negativnih vplivov kmetijstva, kot je povečana uporaba pesticidov, je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka. Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila opažena leta 1994. Danes lahko opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo," so še sklenili na DOPPS-u.

KGZS: Kmetijstvo ne uničuje, temveč ohranja ravnovesje ekosistema

Pri kmetovanju se upoštevajo številni ukrepi za varstvo narave, kot so omejena uporaba pesticidov, ohranjanje travniških habitatov in prilagojena košnja, ki omogočajo preživetje ptic. Poleg tega so kmetje vključeni v različne programe ukrepov in projekte, ki spodbujajo do okolja prijazne prakse, so zapisali na KGZS-ju v odzivu na navedbe.

"Zaradi odgovornega kmetovanja pa kmetje prispevajo tudi k zagotavljanju kakovosti pitne vode. S skrbnim upravljanjem zemljišč, pravilno uporabo gnojil in spoštovanjem okoljskih smernic zagotavljajo, da je vsaka voda iz pipe varna za pitje," so poudarili na zbornici.

Posploševanje, da je kmetijstvo glavni razlog za upad populacije travniških ptic, se jim zato zdi zavajajoče in po njihovih navedbah ne temelji na celoviti analizi vseh dejavnikov.

"Kmetijstvo je morda le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na populacije travniških ptic. Med ključne vzroke sodijo tudi urbanizacija in pozidava, to je širjenje mest in prometne infrastrukture, kar uničuje naravne habitate, ter podnebne spremembe, kot so spreminjanje padavinskega režima in temperatur, kar vpliva na prehranske vire ptic. Tretji razlog so lahko spremembe v naravnih ekosistemih, zaraščanje nekdanjih travnikov namreč zaradi opuščanja kmetijske rabe lahko prav tako zmanjša primernost habitata za določene vrste ptic," so zapisali na KGZS-ju.

Kot primer so navedli Ljubljansko barje. Kot so zapisali, gre za specifično območje, kjer ekosistem močno zaznamujejo vse pogostejše večdnevne poplave, ki neposredno vplivajo na populacije metuljev in ptic, saj uničujejo gnezdišča, spreminjajo sestavo vegetacije in vplivajo na prehransko verigo. Vpliv teh hidroloških sprememb še ni bil ustrezno analiziran, zato KGZS poziva k izvedbi celovite študije o dolgoročnih posledicah poplav na biotsko raznovrstnost na tem območju. "Brez teh podatkov je kakršno koli enostransko pripisovanje odgovornosti kmetijstvu neutemeljeno," so prepričani.

Ob tem so poudarili še, da ostajajo odprti za dialog in sodelovanje pri iskanju najboljših rešitev za ohranjanje narave ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti.