Naravovarstveniki vzroke za pogostejše približevanje divjadi naseljem iščejo v podnebnih spremembah in posegih v prostor, saj se naravni habitati zaradi človekovih posegov dejansko krčijo. A kot poudarjajo na Lovski zvezi Slovenije, ima vsak habitat svojo "prehransko kapaciteto" in pretirana zaščita ene vrste živali omejuje možnosti za preživetje drugih.

Tako je absolutna zaščita ujed povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev, zaščita medveda pa približevanje medvedjih mater z mladiči k naseljem kot alternativnim nahajališčem hrane in varnim prostorom, v katere odrasli medvedje praviloma ne zahajajo, so zapisali za STA.

Prav tako so človeški odnosi in čustva neprimerljivi z odnosi med divjimi živalmi. "Medvedji samci mladiče drugih medvedov bodisi odženejo od mater bodisi pobijejo, da bi se te čim prej zopet parile. Naravni zakoni ne poznajo ne milosti ne olajševalnih okoliščin. Človek s projekcijo svojih človeških emocij na odnose med divjimi živalmi naredi veliko več škode kot koristi," so prepričani na lovski zvezi.

Na zvezi poudarjajo, da pretirana zaščita posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja. "Lovci si prizadevamo za celovito obravnavo in razumevanje zakonitosti soobstajanja vseh vrst živali, tako lovnih kot nelovnih. Nikakor ne želimo trditi, da imamo vedno prav, je pa dejstvo, da smo izmed vseh nevladnih organizacij najdlje in najbolj intenzivno vpeti v ohranjanje naravnega ravnotežja," so zapisali.

Gorenjski lovci so sredi januarja denimo opozorili na velike težave s šakalom, ki je v zadnjih dveh letih preplavil vsa gorenjska lovišča in povzroča drastične spremembe v okolju. Na lovski zvezi poudarjajo, da je šakal prehranski generalist in oportunist, ki ima za naravnega nasprotnika le volka, lovi pa v skupinah, večinoma ponoči.

Izkušnje balkanskih držav, Madžarske in Italije z omejevanjem porasta števila šakala so slabe, saj, kot pravijo lovci, praktično nikomur ni uspelo najti načina za učinkovito omejevanje staleža. "Ne glede na to, ali je šakal glavni krivec za izginjanje srnjadi, se nam ob rasti njegove populacije obeta pritisk na domače živali, predvsem na pašno živino. Ne gre za vprašanje ali, temveč kdaj se bodo začele vrstiti škode in odškodninski zahtevki," menijo na lovski zvezi.

Ob tem so navedli, da so bili lovci tisti, ki so na območju današnje Slovenije znova naselili jelenjad, ki je bila nekoč iztrebljena. V 80. letih so ustavili lov na medveda, s čimer so omogočili obstoj in razvoj vrste. Spet so naselili tudi nekoč iztrebljenega risa, zdaj pa si prizadevajo za vnovično naselitev alpskega kozoroga.