Cigler.

Mihael Cigler je prepričan, da so pravila lobiranja zelo jasna in po novem zakonu (o integriteti in preprečevanju korupcije) je Slovenija na tem področju še posebej restriktivna, pravi. Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler, ki so mu novinarji tednika Sunday Times pod krinko lobistov ponudili 100.000 evrov, če bi predlagal nekatera zakonska dopolnila, bi po besedah Ciglerja moral preveriti, ali gre res za lobiste, in se nato pozanimati o tem, za katero stvar lobirajo.

Tudi če so bili novinarji registrirani kot lobisti, pa bi jih moral Thaler prijaviti takoj, ko je dobil ponudbo. To je bil dolžan storiti, saj je nadaljnje raziskovanje v rokah pristojnih institucij. Ciglerju se sicer zdi žalostno, da se je to zgodilo, saj to meče slabo luč tudi na lobiranje. Sicer pa meni, da gre v tem primeru bolj za korupcijo kot pa za lobiranje.

Če je ponujeno darilo, je treba opozoriti komisijo
V Sloveniji nad lobisti in lobiranjem bdi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je pripravila tudi obvezen register za lobiste, javni uslužbenci in funkcionarji pa se morejo držati posebnih postopkov, ko se z lobisti srečujejo. Tako je potrebna pisna predhodna najava lobista, po sestanku pa je treba napisati zapisnik. Če prepoznajo, da jim lobisti podajajo zavajajoče informacije, morajo o tem obvestiti komisijo.

Lobista morajo opozoriti tudi, če ne ravna v skladu s "predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev". To pomeni, da poslanec ne sme sprejeti darila za opravljanje svoje funkcije, kar vlaganje zakonskih dopolnil v Thalerjevem primeru zagotovo je. Prav tako mora lobiste opozoriti, da ponujanje 100.000 evrov ni skladno s pravili in jih prijaviti komisiji.

Kazen do petih let zapora?
Ker Thaler tega ni storil, je protikorupcijska komisija proti njemu sprožila postopek, obvestila pa je tudi Nacionalni preiskovalni urad, ki je prav tako začel postopek zaradi suma kaznivega dejanja s področja korupcije. Po slovenskem kazenskem zakoniku, ki za državljana Slovenije velja tudi, če kaznivo dejanje stori v tujini, je za tovrstno koruptivno dejanje predpisana denarna ali kazen od enega do pet let zapora. Kazen pa je predvidena tudi za to, če kaznivega dejanja - ponujanja podkupnine - ne najaviš pristojnim institucijam.

60 % lobistov ni vpisanih v register
Kljub objavljenim pravilom, določilom in nadzoru pa se okoli 60 odstotkov lobiranja v parlamentu Evropske unije še vedno dogaja nezakonito. Raziskava iz leta 2010 namreč razkriva, da tak odstotek lobistov, ki delujejo med poslanci, ni vpisanih v uradni register. Že takrat so se pojavili pozivi poslancem, naj se s temi lobisti ne srečujejo.

Slovenija ni želela dati informacij
Svoje razočaranje so izrazili tudi v društvu Integriteta, Transparency International Slovenija, kjer jih moti predvsem to, da si slovenska politika zatiska oči pred korupcijo. Prepričani so, da Slovenci očitno nimamo več vodij z integriteto, takih, ki bi jim lahko zaupali in se po njih zgledovali.

Opozarjajo tudi na poročilo nevladne organizacije Access Info Europe, ki je ugotovila, da 16 od 27 držav EU-ja ni posredovalo nobene informacije o lobiranju v EU-ju in med njimi je tudi Slovenija. Poročilo naj bi po besedah društva razkrivalo širše sistemske težave pri pridobivanju informacij o tem, kako se v Bruslju razvijajo zakoni in pravila, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje.

Dva odstopa in preiskave
To so sicer preverjali tudi novinarji tednika Sunday Times, ki so se izdajali za lobiste in več evropskim poslancem ponudili 100.000 evrov, če bi v Evropskem parlamentu predlagali določena dopolnila s področja bančništva. Ernst Strasser, Adrian Severin in Zoran Thaler naj bi po navedbah časnika ponudbo sprejeli. Vsi trije sicer očitke zavračajo, sta pa Thaler in Strasser že odstopila s svojih položajev.

Romun Severin pa pravi, da ne bo sledil njunemu zgledu, ker da ni storil nič nezakonitega ali kar bi bilo v nasprotju z običajnim ravnanjem. Kljub temu ga v njegovi državi zaradi suma korupcije preiskuje državno tožilstvo.