Ob nesreči v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem, ki jo je poškodoval cunami, je znova postalo aktualno vprašanje varnosti nukleark, tudi naše v Krškem. Gradili so jo v 70. letih po takratnih standardih gradnje in naj bi stala na potresnem območju, vendar se od začetka obratovanja leta 1983 zaradi potresa še nikoli ni zaustavila.

Iz krške nuklearke dobimo kar tretjino elektrike
Nuklearka v Krškem stoji le streljaj od mesta, iz nje pa dobimo kar tretjino vse elektrike. Brez nje bi bili v temi, saj bi lahko vso državo opremili z vetrnicami, pa to še ne bi bilo dovolj. Z nuklearko pa imamo v svoji sredi tempirano bombo tako kot vse države, ki se zanašajo na jedrsko energijo.

Nekateri domačini iz Krškega zatrjujejo, da jih ni strah, da bi se zgodila podobna nesreča kot na Japonskem, medtem ko so drugi skeptični, saj je "nuklearna le nuklearna, tako da se z njo ni za hecat'". Skrb vzbuja laično vedenje, da krška elektrarna stoji na potresno ogroženih tleh.

Pri nas potres takih razsežnosti ni mogoč
"To, da gre pod nuklearko prelomnica, je bilo ovrženo večkrat z raznimi metodami, tako da o tem ni nobenega dvoma več. Prelomnice v krški kotlini pa so in prelomov je v Sloveniji na tisoče, tudi takih, ki bi lahko povzročili potrese, nikakor pa ne potresov takih razsežnosti, kot je bil ta na Japonskem," odgovarja Miloš Bavec z Geološkega zavoda Slovenije.

V najslabšem primeru lahko pričakujemo magnitudo 7, razlika med magnitudo 9 pa pomeni tisočkrat manjšo sproščeno energijo. Ker bi varnost jedrske energije lahko primerjali z vožnjo z letalom, saj so možnosti, da se bo kaj zgodilo, majhne, če gre kaj narobe, pa je nesreča toliko večja, so nuklearke grajene tako, da jih potresi ne bi smeli zamajati.

"Nuklearka je zgrajena na potresnem območju in zato je tudi ob njenem načrtovanju in tudi ob vseh nadaljnjih raziskavah velik poudarek usmerjen pač prav v to, v oceno potresne nevarnosti," še pojasnjuje Bavec.

Elektrarna v Krškem se zaradi potresa še ni zaustavila
Peter Fajfar s fakultete za gradbeništvo in geodezijo pojasnjuje: "Nuklearka je bila izjemno konservativno grajena, to se pravi zelo varno, zelo na varni strani, tako kot se zahteva za take objekte. Ugotovilo se je, da bi verjetno potres na tisti lokaciji lahko bil nekoliko močnejši, ampak po drugi strani se je pa tudi ugotovilo, da tista dodatna varnost, ki je bila upoštevana v tistem času, tudi če niso bila taka znanja, da pa lahko pokrije ta večji potres."

Aleš Janežič zatrjuje, da je učinkovitost gradnje preverjalo več misij, predvsem mednarodnih misij iz Evropske unije, iz mednarodne agencije za atomsko energijo. Tudi Avstrijci so sami ustanovili neko komisijo, tako da "je bila potresna varnost večkrat preverjana".

Na Savi cunami ni mogoč
V Nuklearni elektrarni Krško se Fukušima ne more zgoditi predvsem zaradi tega, ker je japonsko elektrarno poškodoval cunami, ki na Savi seveda ni mogoč. So pa zato mogoče poplave, ki se zgodijo skoraj vsako leto, vendar je elektrarna pred njimi zavarovana z nasipi in voda se ob poplavah razlije na drugo stran.

Ker se je v zadnjih letih pokazalo, da bi lahko bili pretoki Save nekoliko večji, kot se je doslej predvidevalo, bodo nasipe na levem bregu kmalu še dodatno povišali in nuklearko dodatno zaščitili. Razlik med Krškim in Fukušimo pa s tem še ni konec, saj poleg tega, da je naša elektrarna veliko manjša z enim samim reaktorjem, Japonska pa jih je imela šest, ti niso enaki.

Direktor inženiringa v Nuklearni elektrarni Krško Božidar Kranjc je povedal, da je bistvena razlika "med našo elektrarno in elektrarno na Japonskem prav ta, da v našem reaktorju ne prihaja do vretja, da v japonskem primeru prihaja do vretja vode in pravzaprav krški reaktor ima en dodatni obroč, ki preprečuje pravzaprav prenos oz. stik potencialno kontaminirane vode v primarnem krogu s sekundarnim krogom".

In kako nuklearka sploh deluje?
"Ko prihaja do cepitev urana 235, nastajata dva cepitvena produkta. Pri tem se poleg nevtronov sprostita tudi toplotna energija in voda, ki obliva gorilne elemente, odnaša to toploto v uparjalnike, kjer ta voda odda toploto sekundarni vodi, ki se upari, in ta para nato opravi delo na turbini," pojasnjuje Kranjc.

Ko se elektrarna zaustavi, se zaustavi tudi proces cepitve jeder, vendar pri tem ostane toliko zaostale toplote, da je treba reaktor še nekaj časa hladiti, za kar pa je potrebna elektrika. V Krškem imajo to zagotovljeno s 400-kilovoltnim omrežjem, in če ga izgubijo, se samodejno priklopijo na 110-kilovoltno.

Kranjc dodaja, da "pri 110-kilovoltnem omrežju imamo eno posebnost, in sicer to, da smo z daljnovodom neposredno povezani s plinskimi turbinami TE Brestanica, tako da nas lahko TE Brestanica tudi odtočno napaja". Če izgubimo še 110 kilovoltov v omrežje, pa se zgodi to, da izgubimo zunanje napajanje, zato imamo posebej zato projektirane dizelske generatorje, ki se samodejno zaženejo in v 10 sekundah zagotovijo vso potrebno napajanje za varnostne komponente.

Pa vendar, nesreča nikoli ne more biti izključena. Čeprav se do zdaj v Krškem še nikoli ni zgodilo nič nevarnega, to še ne pomeni, da se ne more, žal pa bo moralo po Savi preteči še veliko vode, preden bo znanost toliko napredovala, da bomo lahko po vsem svetu prešli na varnejše in čistejše vire elektrike od jedrskih elektrarn.