Iz poškodovane nuklearke so sprva prihajale optimistične novice, nato pa se je stanje znova nekoliko poslabšalo. Pritisk v tretjem reaktorju se je namreč, čeprav so ga kar 13 ur zalivali z vodo, znova nevarno povečal, a ga jim je spet uspelo stabilizirati.

Poleg tega priklop nuklearke na elektriko ovira hlajenje reaktorjev z vodo od zunaj, z vodnimi topovi in letali, zato so se Japonci znašli pred dilemo - ali prekiniti polivanje tretjega in četrtega reaktorja, ki sta najbolj problematična, in skušati znova vzpostaviti oskrbo z elektriko ter zagnati sistem hlajenja, a hkrati tvegati ponoven porast temperature v reaktorjih?

Zalivanje morda ne bo zaleglo
Enajst vojaških vozil je prvič do zdaj z vodo zalivalo tudi četrti reaktor, za zdaj približno eno uro, a bodo delo še nadaljevali. A predstavnik japonske agencije za jedrsko varnost je moral priznati, da zalivanje reaktorjev z vodo od zunaj, z vodnimi topovi in letali, morda sploh ne bo zaleglo oziroma pomagalo preprečiti segrevanja jedrskega goriva. Je pa operaterju poškodovane nuklearke Tepcu drugi reaktor le uspelo priklopiti na električni tok.

Vendarle naj bi se medtem izboljševale razmere v petem in šestem reaktorju Fukušime, kjer hladilni sistemi znova delujejo. Agencija za jedrsko varnost je potrdila, da črpalka za hlajenje deluje v petem reaktorju, kjer naj bi se temperatura spustila z 68 na 37 stopinj Celzija. Zasilni dizelski generator deluje v šestem reaktorju, kjer se je temperatura prav tako znižala.

Samo v eni prefekturi 15.000 žrtev
Število uradno mrtvih v katastrofalnem potresu in cunamiju 11. marca je po zadnjih podatkih naraslo na 8.133, uradno pogrešanih je 12.272 ljudi. Številka bo zagotovo še narasla, po bojaznih tudi do 20.000. Najhuje je bila prizadeta prefektura Mijagi, kjer so potrdili 4.882 mrtvih, pričakujejo pa, da utegne to število preseči 15.000. Druga najhuje prizadeta prefektura je Ivate z 2.525 potrjenimi smrtnimi žrtvami, sledi pa ji prefektura Fukušima s 670 mrtvimi.

Koliko sevanja je v hrani?
Sevanje iz nuklearke je doseglo tudi živila in vodo. V prefekturi Fukušima so v soboto odkrili kontaminirano mleko, v prefekturi Ibaraki pa kontaminirano špinačo. Ugotovljena kontaminacija naj sicer ne bi predstavljala "takojšnje" nevarnosti zdravju. Poleg tega so v Fukušimi in nekaterih drugih prefekturah, med drugim v Tokiu, našli sledi radioaktivnega joda v vodi iz vodovoda, a stopnja radioaktivnosti ni presegla vladnih varnostnih standardov. Japonska vlada bo zato v ponedeljek razpravljala o morebitnih omejitvah pošiljk z območij, prizadetih v potresu.

Na Tajvanu so odkrili sledove radiacije v grahu z Japonske, a so te premajhne, da bi ogrozile zdravje ljudi.

Največja obnova po drugi svetovni vojni
Na prizadetih območjih so medtem začeli graditi zasilna prebivališča, manjše hiše, kamor bodo sčasoma preselili na stotisoče ljudi, ki so v potresu in cunamiju ostali brez domov in morajo trenutno bivati v mrzlih ter prenatrpanih zakloniščih.

Katastrofa bo tretje največje gospodarstvo sveta stala okoli 175 milijard evrov in zahtevala največjo obnovo po koncu druge svetovne vojne. Približno toliko sredstev so Japonci morali vložiti tudi v obnovo po potresu v Kobeju leta 1995, ki je do nedavnega potresa veljal za najdražjo naravno nesrečo v zgodovini.