Po potresu in cunamiju japonskim oblastem in prebivalcem največ skrbi povzroča jedrska elektrarna Fukušima 1. Foto: Reuters
Po potresu in cunamiju japonskim oblastem in prebivalcem največ skrbi povzroča jedrska elektrarna Fukušima 1. Foto: Reuters

Od potresa je v Fukušimi 1 umrlo pet delavcev, 22 je bilo ranjenih, dva pogrešajo. Enega delavca so odpeljali v bolnišnico, ko naenkrat ni mogel več stati, drugi pa je potreboval pomoč, ko ga je zadelo radioaktivno sevanje blizu poškodovanega reaktorja. V eksploziji vodika v reaktorju 3 je bilo poškodovanih 11 delavcev.

Fukušima
Veliko nevarnost delavcem predstavlja uhajanje vodika, ki lahko povzroči eksplozije. Foto: EPA

V Černobilu so se številni delavci jedrske elektrarne in gasilci prostovoljno javili, da bodo pomagali gasiti požar v jedrskem reaktorju. Še vedno ni znano, ali so se zavedali posledic izpostavljenosti sevanju. V treh mesecih po nesreči jih je 28 umrlo zaradi izpostavljenosti sevanju. Najmanj 19 jih je umrlo zaradi infekcij, ki so bile posledica velikega dela ožgane kože zaradi radiacije. 106 delavcev je dobilo radiacijsko bolezen (slabost, bruhanje, driska …) zaradi katere so bili zelo izpostavljeni različnim okužbam.

Jedrski japonski kamikaze

Na tisoče ljudi, ki živijo v okolici jedrske elektrarne Fukušima 1, so evakuirali zaradi nevarnosti uhajanja radioaktivnega sevanja iz reaktorjev, poškodovanih v potresu prejšnji petek in posledičnem cunamiju. Medtem ko večina beži iz okolice elektrarne, pa v njej ostaja okoli 180 delavcev, čeprav s tem resno ogrožajo svoje zdravje in tvegajo celo smrt, da bi preprečili taljenje sredice v reaktorjih.

"Le še en dan v službi ..."
"Delavci so del herojskih prizadevanj. Obstajajo vsaj delni dokazi, da je na nekaterih mestih v elektrarni stopnja radioaktivnosti smrtonosna. Opravljajo herojsko delo," je delavce pohvalil nekdanji uslužbenec ameriškega ministrstva za energijo Robert Alvarez.

Delavci, ki so ostali v jedrski elektrarni - prostovoljno ali pa so bili določeni - so dobro izurjeni in izkušeni jedrski operaterji, inženirji in varnostno osebje, ki so veliki strokovnjaki na svojih področjih. Od torka jih v elektrarni ostaja le še 50. Za številne od njih so, kljub neobičajnim in morebitno nevarnim okoliščinam, ti dnevi povsem običajni, meni Richard Wakeford z jedrskega instituta Dalton. "Oni opravljajo svoje delo. Japonci še posebej so predani svoji dolžnosti in to bodo razumeli kot svojo dolžnost," je prepričan.

"Pogovarjamo se o profesionalcih, ki so vajeni območja sevanja, so s tem seznanjeni in seveda kot pri vsakem reševanju, na primer iz gora, tvegajo svoje življenje," je za TV Dnevnik povedal Sergej Hojker, predstojnik Klinike za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "To so tako zvani interventni delavci. Glavno načelo je, da mora biti takšen človek dobro obveščen, kaj se dogaja, treba je na vse načine optimirati njegovo obremenitev, to pomeni, da za čim krajši čas vskoči in naredi, kar je treba, in ga seveda temeljito opremiti z inštrumentacijo, da se ve, kakšne doze je dobil in koliko bi ga bilo treba sanirati ali očistiti, dekontaminirati," je dodal direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Delavci izpostavljeni povečani radiaciji
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v povprečju vsak človek izpostavljen okoli 3,0 milisievertom (mSv) radiacije na leto, meritve v Fukušimi 1 pa so pokazale, da je radiacija visoka tudi do 400 milisievertov na uro, kar predstavlja nevarnost za zdravje ljudi. Izpostavljenost 1.000 milisievertom (1 sievert) radiacije lahko povzroči radiacijsko bolezen. "Ti ljudje so izpostavljeni radiaciji, ki lahko pozneje povzroči levkemijo in limfom kot tudi raka ščitnice," opozarja dr. Ira Heifand, član organizacije Zdravniki za družbeno odgovornost.

Polovica delavcev bo umrla v prihodnjih tednih
Veliko bolj pesimističen v svojih napovedih je Edmund Lengfelder. Nemški profesor z münchenskega inštituta Otto Hug za radiologijo je dejal, da imajo nekateri delavci, ki so ostali v elektrarni Fukušima pred seboj le še nekaj tednov življenja. Prepričan je, da bo v nekaj tednih umrla polovica delavcev, ki so kontaminirani. "Stopnja sevanja 400 mSv na uro pomeni, da oseba, ki je v reaktorju, pa naj bo to gasilec, operaterji ali osebje za nujne primere, v 12 urah dobi odmerek, zaradi katerega bo v prihodnjih tednih umrla polovica osebja," je prepričan.

"Prizadeta so predvsem tista tkiva, ki se v človeškem telesu množijo. To so predvsem krvotvorna tkiva, sluznica prebavnega trakta, koža in to so tkiva, ki so najbolj prizadeta. To so akutni znaki pri res visokih dozah, pri nekoliko nižjih so možnosti malignih obolenj, kar se je pokazalo tudi pri delavcih Černobila," je o posledicah prevelike izpostavljenosti sevanju za TV Dnevnik povedal Hojker.

Zaščitne obleke in pogoste izmenjave
Strokovnjaki pravijo, da so se pristojne oblasti veliko naučile od katastrofe v Černobilu pred 25 leti, ko so reševalce v elektrarno poslali malo- ali nezaščitene. Osebje v Fukušimi 1 je oblečeno v zaščitne obleke in ima s seboj naprave za dihanje, nenehno pa jim bodo merili stopnjo izpostavljenosti. Da bi zmanjšali izpostavljenost, delajo v izmenah, pojasnjuje Wakeford.

Ob radiaciji velika nevarnost tudi vodikove eksplozije
"Na njihovem mestu bi me bolj skrbele eksplozije vodika, ki so bile tako velikanske, da so odnesle streho z dveh zgradb, in predstavljajo veliko večjo nevarnost za delavce," pravi in dodaja, da so delavci gotovo vedeli, da se lahko nekega dne znajdejo v tako nevarni situaciji, v kakršni so trenutno. "Vedo, da bi, če se bo sredica reaktorja stalila, lahko prišlo do velikanske katastrofe, ki bi prizadela velika območja in ogromno število ljudi ter da tvegajo svoja življenja, ko skušajo to preprečiti. Vsi smo jim lahko zelo hvaležni."

Od potresa je v Fukušimi 1 umrlo pet delavcev, 22 je bilo ranjenih, dva pogrešajo. Enega delavca so odpeljali v bolnišnico, ko naenkrat ni mogel več stati, drugi pa je potreboval pomoč, ko ga je zadelo radioaktivno sevanje blizu poškodovanega reaktorja. V eksploziji vodika v reaktorju 3 je bilo poškodovanih 11 delavcev.

V Černobilu so se številni delavci jedrske elektrarne in gasilci prostovoljno javili, da bodo pomagali gasiti požar v jedrskem reaktorju. Še vedno ni znano, ali so se zavedali posledic izpostavljenosti sevanju. V treh mesecih po nesreči jih je 28 umrlo zaradi izpostavljenosti sevanju. Najmanj 19 jih je umrlo zaradi infekcij, ki so bile posledica velikega dela ožgane kože zaradi radiacije. 106 delavcev je dobilo radiacijsko bolezen (slabost, bruhanje, driska …) zaradi katere so bili zelo izpostavljeni različnim okužbam.

Jedrski japonski kamikaze