Po petkovem uničujočem potresu in posledično dveh eksplozijah v jedrski elektrarni Fukušima se pojavljajo številna ugibanja, ali operaterji v elektrarni obvladujejo položaj. Dogajanje je za MMC pojasnil direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Lahko na kratko opišete, kaj se dogaja v jedrski elektrarni Fukušima, kakšni so ukrepi, kakšne bodo posledice?
Informacije o tehničnih podrobnostih dogajanj so še dokaj nepopolne, zato še ni mogoče podati podrobne strokovne analize o dogodkih v japonskih elektrarnah. V jedrski elektrarni Fukušima Daiči so vsi trije reaktorji ostali brez sistemov za hlajenje reaktorja. Cunami je s tem, ko je poškodoval zunanje električno napajanje in prav tako zasilne dizelske generatorje, onemogočil hladilne sisteme reaktorjev. Brez sprotnega ohlajanja reaktorjev se zaradi zaostale toplote v jedrskem gorivu segreva reaktorsko hladilo (voda), ta se nato upari, pri čemer narašča tlak. Ko se nivo hladilne vode v reaktorju zniža in pade pod višino vrha sredice, pride do poškodbe sredice, najprej srajčk goriva, nato pa tudi do taljenja tabletk goriva. Ob gorenju srajčk goriva in strukturnih kovinskih materialov v reaktorski posodi nastaja vodik. Za ohranitev celovitosti primarnega sistema in zadrževalnega hrama so operaterji začeli zniževati tlak, tako da so nadzorovano večkrat izpustili radioaktivno paro in vodik v reaktorsko zgradbo.

V reaktorski zgradbi se je izpuščeni vodik pomešal s kisikom, kar ob pravem razmerju privede do eksplozije. Tako se je eksplozija pripetila zunaj primarnega sistema in primarnega zadrževalnega hrama, poškodovala pa je reaktorsko zgradbo. V elektrarno so pozneje namestili prenosne dizelske generatorje za pogon črpalk, s katerimi sedaj vbrizgavajo morsko vodo v sredico reaktorjev. Če bo ta postopek uspešen, lahko reaktorje dolgoročno ohlajajo in obvladajo jedrsko nesrečo. Dogodki so na strokovno ustrezen in poljuden način opisani tudi na spletni strani http://www.djs.si/.

Razmere na Japonskem so kritične v elektrarnah Fukušima Daiči zaradi tega, ker je odpovedalo delovanje varnostnih sistemov ob izgubi električnega napajanja, potem pa je prišlo do taljenja jedrskega goriva. Poročila iz Japonske zagotavljajo, da je celovitost primarnega zadrževalnega sistema še ohranjena. Za obvladovanje kritičnih razmer je treba zagotoviti električno napajanje in vbrizgavanje hladila v sredico reaktorja.

Ocenjujete, da operaterji obvladujejo položaj v elektrarni? So se ob dogodkih odzvali pravilno?
Operaterji delajo po svojih najboljših močeh. Tak razvoj dogodkov presega predpostavljene projektne osnove, za katere so ti reaktorji grajeni. Uničujoča je bila predvsem kombinacija ogromnega cunamija, ki je sledila močnemu potresu.

Širijo se govorice, da oblasti prikrivajo resnične podatke - menite, da jih res?
Točnega odgovora na vprašanje, ali Japonske oblasti prikrivajo resnične podatke, ne moremo podati. Po zdaj zbranih podatkih, tako od japonskih kot od drugih virov, pa ocenjujemo, da resničnih podatkov ne prikrivajo. Podatki prihajajo v javnost in do URSJV-ja po več poteh, Japonska pa redno in korektno obvešča o stanju v elektrarnah in izpustih. Verjetno pa niso dostopni vsi relevantni podatki oz. razpoložljivi podatki, ne morejo popisati vseh dogajanj v reaktorju v tem stanju težke nesreče. Zato verjetno tudi ni bilo mogoče vnaprej napovedati eksplozije vodika v zgradbah elektrarne.

Reaktor zdaj hladijo z morsko vodo, ima slana voda lahko kakšne negativne posledice na delovanje?
Reaktor tipa BWR (vrelni reaktor) obratuje s čistim hladilom (vodo). Morska voda bo zato onesnažila sisteme elektrarne, vendar pri tem reševanju elektrarne to ni pomembno. Slana voda bi preprečila delovanje elektrarne, ki pa po stalitvi sredice reaktorja verjetno ne bo več obratovala. Pomembno je dovesti čim večjo količino hladila v sredico reaktorja, za preprečitev gorenja goriva in za njegovo ohladitev (odvajanje zaostale toplote). Običajno ima elektrarna zaloge čiste vode za ohlajanje v primeru nesreče, vendar je mogoče, da so ob potresu in cunamiju nastale poškodbe komponent teh elektrarn in ti viri niso več razpoložljivi.

Kakšne bodo posledice, če se stanje umiri, in kaj se lahko zgodi, če pride do povečanega sevanja?
Da se stanje umiri, je treba vzpostaviti dolgoročno hlajenje sredice reaktorjev. Ohlajanje jedrskega goriva bo potekalo dlje časa. Zgradbe oz. lokacije elektrarn so očitno kontaminirane z izpuščenimi radioaktivnimi snovmi, kar bo treba očistiti oz. dekontaminirati. Poškodovano hladilo se bo po daljšem času lahko varno pospravilo kot visoko radioaktivni odpadek. Ustrezni ukrepi za primer povečanega sevanja so že izvedeni, saj je bilo evakuirano osebje iz elektrarne (razen tistih, ki ukrepajo ob nesreči), ter prebivalstvo v širokem pasu okoli lokacije elektrarne. Do povečanja izpustov v okolje bi lahko prišlo v primeru pretalitve reaktorske posode oz. ob zlomu zadrževalnega hrama. Po informacijah iz Japonske je celovitost reaktorske posode in zadrževalnega hrama v ogroženih elektrarnah še vedno zagotovljena.

Kam gredo potem oblaki sevanja? Do kam lahko pridejo?
Do večjega izpusta radioaktivnega oblaka do zdaj ni prišlo, saj so v elektrarnah izvajali zgolj kontrolirane izpuste v okolje skozi filtre.
Če bi prišlo do večjega izpusta, bi oblak potoval skladno z vremenskimi razmerami, ki so na višinah. Po nam znanih podatkih naj bi ob trenutnih vremenskih razmerah oblak lahko dosegel Ameriko v šestih dneh, Evropo pa v dvanajstih dneh. Opozarjamo pa, da se lahko vremenske razmere hitro spremenijo, prav tako pa bi se tudi, če bi šlo za radioaktivni oblak, koncentracija radioaktivnosti z vsakim kilometrom zmanjševala in v Evropi ne bi občutili radioloških posledic.

Kakšen vpliv ima tako sevanje na ljudi, živali, rastline?
URSJV trenutno ne razpolaga z dovolj natančnimi aktualnimi podatki glede stopnje sevanja v okolici elektrarne. Po razpoložljivih podatkih, pridobljenih pri agenciji za atomsko energijo, naj bi bilo sevanje sorazmerno nizko, saj so bili izpusti posledica kontroliranih izpustov. URSJV ocenjuje, da, če ne bo prišlo do večjih nenadzorovanih izpustov in bodo ostali nivoji sevanja na zdajšnjih vrednostih, naj ne bi v okolju prišlo do znatnejših posledic.

Je mogoč vpliv na elektronske naprave? Tudi v povezavi z letalskim prometom, telefonijo, lahko pride do motenj?
Sevanje škodljivo učinkuje tudi na materiale, vendar hitrost doze sevanja hitro pada z oddaljenostjo od vira sevanja. Po zaustavitvi verižne reakcije zdaj ni več obsevanja z nevtroni, sproščeni radioaktivni izotopi pa so nevarni zaradi kontaminacije okolja in le malo zaradi direktnega obsevanja. Sevanje ne bo povzročilo odpovedi tehnične opreme, motenj v letalskem prometu, telefoniji itd.

Kakšne so vaše napovedi, kaj se bo dogajalo v prihodnje? Pričakujete, da se bodo stvari umirile, ali najhujšega še ni konec?
Napovedi za prihodnost so odvisne od uspešnosti ukrepanja japonskega osebja elektrarne, da znova vzpostavijo električno napajanje za ogrožene reaktorje, ter od zmožnosti za vbrizgavanje hladila v reaktorsko posodo. Očitno je prišlo ob potresu in cunamiju do poškodb ali odpovedi opreme elektrarn. Osebje se trudi z reševanjem elektrarn z vso preostalo delujočo opremo.

Je tak dogodek mogoč tudi pri nas? In če, kakšnih razsežnosti?
S stališča seizmične aktivnosti je Japonska na veliko bolj seizmično ogroženem področju kot Slovenija, tako da je že potres takšne stopnje pri nas veliko manj verjeten. Poleg tega na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ni možnosti pojava cunamijev. NEK je ogrožen od zunanjih poplav le v primeru velikih pretokov reke Save, ki pa ne bi bili posledica potresa, temveč večdnevnega deževja na celotnem območju porečja Save. To bi bila verjetno maksimalna poplava, pred katero je NEK zavarovan s protipoplavnimi nasipi ob Savi.