Med letoma 1873 in 1877 je Gaudí študiral arhitekturo na Escola Provincial d'Arquitectura v Barceloni. Med študijem je sodeloval z mnogimi arhitekturnimi studii, s čimer si je služil denar. Tik pred koncem študija, leta 1978, ga je Barcelona najela za oblikovanje uličnih luči. V tem letu, po prejetju diplome, se je lotil še drugih projektov, npr. oblikovanja oken za nekega trgovca. Eusebi Güell je bil tako prevzet nad okni, da je postal pozoren na Gaudíjevo delo. Leta 1882 je Gaudí začel tesno sodelovati z arhitektom Joanom Martorellom, zaradi česar se je kasneje tudi seznanil z neogotsko arhitekturo, ki je močno vplivala na njegovo delo. Leta 1883 je začel oblikovati lovski paviljon za Eusebija Güella in projekt Sagrade Familie.

Med letoma 1883 in 1909 se je lotil še mnogo drugih gradenj, npr. mestne palače za Güella v Barceloni, škofovske palače v Astorgi, Colegia Terasina, Case de los Botines v Leonu, Case Calvet v Barceloni, za katero mu je mesto podelilo priznanje za najboljšo stavbo leta … Med letoma 1900 in 1914 je začel sodelovati pri Güellovemu najobetavnejšemu projektu – gradnji parka in stanovanjskih zgradb. Od načrtovanih sta bili zgrajeni le dve hiši, Gaudí pa se je do leta 1914 ukvarjal z gradnjo vhoda, velike terase in kompleksom poti in cest v parku. Med letoma 1904 in 1906 se je lotil predelave stanovanjskega bloka v Barceloni. Rezultat je bil drzen slog, ki je v tistem času predstavljal pravo revolucijo. Leta 1906 se je Gaudí z bolnim očetom preselil v eno izmed hiš v parku Güell, da bi oslabelemu starcu prihranil hojo po stopnicah. Oče mu je umrl oktobra istega leta.

Med letoma 1906 in 1910 se je lotil svoje največje stanovanjske hiše – Casa Mile, leta 1908 pa je bil določen za gradnjo hotela v New Yorku. Gradnja se je ustavila pri skicah in konstrukcijskih risbah, ki še vedno ostajajo le drzna vizija za prihodnost. Leta 1910 so v Parizu odprli edino razstavo Antonia Gaudíja zunaj Španije za časa njegovega življenja. Leta 1914 se je Gaudí odločil, da bo preostanek svojega življenja posvetil gradnji cerkve Sagrada Familia. Umrl je 10. junija 1926 v Barceloni. Najpomembnejša dela: Casa Vicens, Sagrada Familia, Pavilijon Güell, Palača Güell, Colegio Terasino, Casa Calvet, Güellova kripta, Bellesguard, Park Güell, Finca Miralles, Casa Batlló, Casa Milà, Casa el Capricho, Škofovska palača, Casa de los Botines, Güellova vinarna, Rosary iz Montserrata in Katedrala Palma.

1634 je umrl angleški dramatik John Marston. Študiral je na univerzi v Oxfordu. Njegova prva dela pod psevdonimom W. Kinsaxder so bile erotične pesmi Metamorphosis of Pigmalion's Image in zbirka 12 satir, The Scourge of Vilanie. Med njegovimi deli so še melodrama Antonijevo maščevanje (1602) in komedija Nizozemska kurtizana (1605). Od leta 1616 do 1631 je bil rektor Christchurcha v Hampshiru.

1767 je v Hamburgu umrl nemški skladatelj in dirigent Georg Philipp Telemann. Napisal je okoli 50 oper, najbolj znana med njimi je Pimpinone, med orkestralnimi deli je več kot 100 suit in koncertov. Pisal je tudi oratorije, pasijone in cerkvene kantate. Telemann je bil eden najbolj znanih glasbenikov svojega časa.

1822 je v Berlinu umrl nemški pisatelj Ernst Teodor Hoffmann. Bil je vsestranski umetnik, po poklicu pravnik. Služboval je kot sodni uradnik. Velja za enega glavnih evropskih romantikov proze. V svojih delih ponazarja nasprotja med meščansko stvarnostjo in moralne probleme svojega časa. Za razvoj evropskega pripovedništva je najpomembnejši roman –Življenjski nazori mačka Mura. S svojimi deli je močno vplival na pisatelje 19 stoletja, kot so Byron, Poe, Puškin, Balzac, Dostojevski, Wilde itd.

1860 se je v Dieuzu rodil francoski skladatelj Gustave Charpentier. Študiral je pod očesom francoskega skladatelja Julesa Masseneta. Gustave Charpentier je napisal opero Julien (1913). Pisal pa je tudi dela za orkestre in kompozicijo vokalov, vendar nič ni preseglo dela popularne opere Luise.

2009 je v 51. letu na svojem domu v Los Angelesu zaradi zastoja srca nenadoma umrl "kralj popa" Michael Jackson. V tednih pred smrtjo se je intenzivno pripravljal na serijo petdesetih koncertov, ki bi bili zanj obenem zmagoslavna vrnitev, poslovilna turneja in rešitev iz hude denarne zagate.