Za njegovo glavno delo velja roman Arhipelag Gulag, napisan med letoma 1958 in 1968, s katerim je Zahodu predstavil sistem delovnih taborišč gulagov, v katerem so posebej pod vladavino Stalina umrli tisoči domnevnih in resničnih sovražnikov sistema in države.

Aleksander Solženicin je roman napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj in s pomočjo pričevanj 227 nekdanjih zapornikov. V knjigi je razčlenil izvor te krute institucije in 'zasluge' zanjo pripisal samemu začetniku sovjetske države Leninu, ki sicer v zgodovini velja za manj krutega in norega oblastnika kot Stalin. Roman je bil tudi povod za pisateljev pobeg na Zahod; prvi, ki mu je zatočišče ponudil, je bil nemški pisatelj Heinrich Böll, ki je v Nemčiji podobno kot Solženicin v Sovjetski zvezi obračunaval s polpreteklo zgodovino svojega naroda kot tudi s političnimi deviaciji, značilnimi za obdobje po drugi svetovni vojni.

Solženicin, ki mu je Sovjetska zveza tudi odvzela državljanstvo, si je drugi dom ustvaril v Vermontu v ZDA, kjer je ostal vse do svoje zmagoslavne vrnitve v domovino leta 1994. Vrnitev se je torej zgodila natančno dvajset let po tem, ko je Solženicin s štiriletno zamudo prejel leta 1970 podeljeno mu Nobelovo nagrado za književnost.

1882 se je v Medani v Goriških brdih očetu Slovencu in materi Furlanki rodil pesnik in sodnik Alojz Gradnik.
Gradnik je gimnazijo končal v Gorici, študij prava pa na Dunaju. Nato je kot sodnik služboval po vsej Jugoslaviji. Leta 1916 je izšla njegova prva zbirka Padajoče zvezde, sledili sta Pot bolesti in De profundis. Pozneje je izdal še Večne studence, Zlate lestve, Pojočo kri in Pesmi o Maji. Po vojni so izšli Primorski soneti in Harfa v vetru, ob njegovi 80-letnici pa še bibliofilska izdaja Eros in Tanatos.

Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Zupančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama, zapustil je obsežen pesniški opus.

Po upokojitvi je Gradnik živel v Ljubljani, kjer je 14. 7. 1962 tudi umrl.

1509 se je rodil francoski učenjak in tiskar Étienne Dolet, ki je umrl na današnji dan leta 1546.

1721 je umrl nizozemsko-angleški tesar Grinling Gibbons.

1778 so v Milanu odprli operno hišo Scala, ki je utrdila sloves mesta kot glasbenega središča ne samo v Italiji, temveč v svetu.

1832 se je na Reki rodil hrvaški skladatelj Ivan Plemeniti Zajc. Pri dvanajstih je sestavil malo opero Marija Tereza. Njegovo najbolj znano delo je opera Nikola Šubić Zrinjski, znane so še Mislav, Ban Leget, Prvi greh in Primorka.

1879 je umrl angleški slikar Joseph Severn.

1887 se je rodil angleški pesnik Rupert Broke.

1894 se je rodil hrvaški slikar Marin Tartaglia, začetnik modernega slikarstva, ki se razteza od fauvizma do barvitega abstraktnega slikarstva. Ukvarjal se je predvsem s figuro in tihožitji.

1904 se je rodil ameriški pisatelj Clifford D. Simak.

1920 se je rodila angleška pisateljica Phyllis Dorothy James.

1924 je umrl angleški romanopisec poljskega rodu Joseph Conrad s pravim imenom Jozef Teodor Konrad Nalecz Korzeniowski. Rodil se je 3. decembra 1857 v Berdičevem. V svojih delih opisuje nenavadne usode v daljnih deželah. Znani sta njegovi deli Lord Jim in Nostromo.

1940 se je rodil ameriški filmski igralec Ramón Estevez, bolj znan kot Martin Sheen. V zadnjih letih se je Sheen televizijskim gledalcem vtisnil v spomin kot ameriški predsednik v nadaljevanki Zahodno krilo.

1954 je umrla francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette.

1959 se je rodil angleški bobnar Martin Atkins.

1963 se je rodil ameriški težkometalni glasbenik James Alan Hetfield.