Več kot dva kvadratna metra velik portret je naslovljen A.I. God (Bog umetne inteligence), na njem pa je torej upodobljen angleški matematik, kriptograf in eden od prvih računalniških znanstvenikov Alan Turing (1912–1954).

Sorodna novica Prvič gre na dražbo umetnina, ki jo je ustvarila umetna inteligenca

Poseben trenutek v zgodovini umetnosti
"Današnja rekordna prodajna cena za prvo umetniško delo umetnika humanoidnega robota, ki je bilo na dražbi, označuje trenutek v zgodovini moderne in sodobne umetnosti ter odraža vse večje presečišče med tehnologijo umetne inteligence in svetovnim umetniškim trgom," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Sotheby’sa.

Portret kot povabilo k razmisleku
Robot oz. robotka z imenom Ai-Da, ki za govor uporablja umetno inteligenco (UI), je ob tem povedala, da je ključna vrednost njenega dela, da služi kot katalizator za dialog o nastajajočih tehnologijah. "Portret pionirja Alana Turinga vabi gledalce k razmisleku o božanski naravi umetne inteligence in računalništva, hkrati pa upošteva etične in družbene posledice teh napredkov," je še dodala. Ai-Do so sicer poimenovali po Adi Lovelace (1815–1852), prvi računalniški programerki na svetu, sicer hčerki Lorda Byrona.

Družbeni premiki, postavljeni pod vprašaj
Robotka je morala za nastanek portreta najprej izbrati slog, barvo, vsebino, ton in teksturo, nato pa si je s kamerami v svojih očeh ogledala Turingovo fotografijo in nato ustvarila njegov portret. "Največji umetniki v zgodovini so se spopadali s svojim časovnim obdobjem ter slavili in postavljali pod vprašaj družbene premike," je ob tem povedal Aidan Meller, specialist za moderno in sodobno umetnost, ki je zasnoval Ai-Do.

Sorodna novica Kmalu bo zaživela robotka, ki naj bi se postavila ob bok najboljšim risarjem portretov

Njegov robot "kot tehnologija je v današnjem času popoln umetnik za razpravo o trenutnem razvoju tehnologije in njeni razvijajoči se dediščini," je dodal. Meller je bil na čelu ekipe, ki je s strokovnjaki za UI na univerzah v Oxfordu in Birminghamu v Angliji ustvarila robotko. Meller je poudaril še, da so dela Ai-De "eterična in strašljiva" ter še naprej zastavljajo vprašanje, kam nas bo pripeljala moč UI-ja in svetovna tekma za izkoriščanje njene moči.

Težave, na katere je opozarjal Turing
Alan Turing, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot razbijalec kod v času druge svetovne vojne, je po besedah Mellerja imel že v 50. letih minulega stoletja pomisleke glede uporabe UI-ja. In prav "umirjeni toni in razbite obrazne ploskve" portreta, ki ga je ustvarila AI-Da, po njegovih besedah navidezno nakazujejo na "težave, na katere je opozarjal Turing v povezavi z rabo UI-ja".