Ekipa arheologov pod vodstvom Hrvoja Potrebice z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu se je izkopavanj lotila v bližini vasi Zakotorac na polotoku Pelješac, približno 70 kilometrov severozahodno od Dubrovnika. Na tem območju so arheologi leta 2020 prav tako našli podobno čelado. Pred kratkim odkrita naj bi bila po ocenah strokovnjakov nekoliko starejša, kar pa bodo potrdile ali ovrgle naknadne analize.

Čas cvetočih lokalnih ilirskih skupnosti
Sicer obe čeladi izvirata iz obdobja, za katero zgodovinarji verjamejo, da so lokalne ilirske skupnosti cvetele. Čeprav je danes le malo znanega o kulturi ali jeziku Ilirov, je znano, da so živeli v plemenski ureditvi. Domneva se, da je bilo pleme z območja Pelješca uspešno zaradi nadzora nad strateško pomembnimi pomorskimi trgovskimi potmi okoli tega polotoka.

"Druga čelada je bila najdena deset metrov stran od lokacije, kjer je bila najdena prva. Sta nekoliko različni, razlikujeta se po ličnicah ob obrazu, zato sklepamo, da je danes najdena iz od 5. do 6. stoletja (pr. n. št., op. n.), kar pomeni, da je nekoliko starejša od prve, a moramo še ugotoviti podrobnosti," je za Dubrovački vjesnik povedala članica ekipe, arheologinja Marta Kalebota iz Mestnega muzeja Korčula. V ekipi je tudi slovenski arheolog Borut Križ iz Dolenjskega muzeja Novo mesto.

Čeladi najbrž nista povezani z določenim posameznikom
Arheologi so sicer obe čeladi odkrili v gomilah, četudi velja, da čelade niso bile del pogrebnih ritualov. Strokovnjaki domnevajo, da sta bili tja deponirani veliko pozneje, verjetno kot votivni darili v verskem ali obrednem kontekstu. "Obe sta bili najdeni kot ločena predmeta, položena tako, kot da je šlo za nekakšno kultno prakso (...) To so bila votivna darila, ki so bila puščena v znak spoštovanja do božanstev ali ljudi, ki so tukaj pokopani. Mislimo, da niso povezana z nobenim določenim posameznikom, ki je tukaj pokopan, saj mesto vsebuje ostanke več deset posameznikov," je za Euronews povedal Potrebica.

Po besedah arheologinje Kalebote so drugo čelado našli v polkrožnem prizidku, obdanem s kamni v veliki gomili, medtem ko so prvo pred štirimi leti našli na območju ob grobu s številnimi dodatki, kot so zaponke, kroglice, keramične posode in drobnarije iz jantarja. Tudi pred kratkim odkrito čelado so našli v družbi več artefaktov, vključno z razkošnim nakitom, med drugim so izkopali žebljičke, zaponke, steklene kroglice in fibule. Čelada je v odličnem stanju, le na vrhu je nekoliko poškodovana, je še povedala arheologinja.

Posebnega duhovnega pomena za Ilire?
Na tem območju in tudi na bližnjih otokih so v zadnjih letih odkrili številne grobne gomile. Medtem ko večina ostaja neraziskanih, pa nedavne najdbe na območju vasi Zakotorac in bližnjega naselja Nakovani kažejo, da so nemara imele te lokacije poseben duhovni pomen za Ilire, ki so v 5. stol. pr. n. št. naseljevali to regijo. Ilirska plemena, ki so živela vzdolž vzhodnega Jadrana vsaj od 2. tisočletja pr. n. št., so v zadnjih letih 1. stol. pr. n. št. brutalno premagali Rimljani. Po mnenju zgodovinarjev so bila ilirska naselja zapuščena približno 500 let po času, iz katerega izvirata čeladi.

"Te gomile so najverjetneje oropali Rimljani, ki so prišli sem v zadnjih desetletjih 1. stol. pr. n. št., torej v času, ko je Oktavijan, prihodnji rimski cesar, vodil vojaške pohode proti Ilirom na vzhodnem Jadranu," je za Euronews povedal lokalni zgodovinar Ivan Pamić. Gre za obdobje, v katerem so grške mestne države ustanovile cvetoče kolonije po vsem Sredozemlju, nekatere najpomembnejše na Jadranu so bile na današnjih hrvaških otokih Vis, Hvar in Korčula – tik čez ozek Pelješki kanal.

Sprememba prevladujoče perspektive o zgodovini tega dela Sredozemlja?
Najdbe na Pelješcu razkrivajo tudi, kako bogate so bile lokalne elite v tistem času. "Bogastvo te skupnosti, ki je živela tukaj, kar je razvidno iz številnih artefaktov, najdenih na območju grobišč, je bilo najverjetneje ustvarjeno zaradi trgovine in nadzora nad trgovskimi potmi, ki potekajo od jugovzhoda proti severozahodu in naprej proti notranjosti Balkana," je pojasnil arheolog Domagoj Perkić, sicer kustos v dubrovniškem arheološkem muzeju.

Nove najdbe in ugotovitve lahko tudi pomagajo pri spremembi prevladujoče perspektive o zgodovini tega dela Sredozemlja, o kateri tradicionalno pripovedujejo grški ali rimski viri. Kot je poudaril vodja izkopavanj Potrebica, v preteklosti "nismo imeli dostopa do teh podatkov, morali smo se zanašati le na starodavne vire in naše poznavanje Grkov, zato smo te skupnosti gledali skozi kolonialno prizmo, skozi oči tistih, ki so prišli sem".