Srbščina je sicer na ljubljanski univerzi prisotna od njene ustanovitve leta 1919, takrat kot del srbohrvaščine.

Po besedah namestnice predstojnice oddelka Tatjane Balažic Bulc so gostujoči lektorji dodana vrednost študijskih programov, saj študentkam in študentom omogočajo živ stik z govorcem jezika, ki ga študirajo.

Srbščina je bila nekoč del srbohrvaščine, ki je bila samostojen študijski program. Že pred razpadom skupne države, leta 1985, se je študijski program razširil in preimenoval v hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi, z uvedbo bolonjskih študijskih programov v študijskem letu 2009/2010 pa se oblikuje študijski program južnoslovanski študiji oz. študijski program, ki vključuje vse štiri jezike osrednjejužnoslovanskega območja: hrvaščino, srbščino, bosanščino in črnogorščino ter oba jezika vzhodnega dela južnoslovanskega območja: makedonščino in bolgarščino, so zapisali na Filozofski fakulteti.

Dekanja ljubljanske Filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar je ob današnjem odprtju lektorata izrazila veselje, da sta v okviru dvostranskega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Srbijo po kar dolgem usklajevanju 13. junija 2022 z dekanjo Filozofske fakultete v Novem Sadu Ivano Živančević Sekeruš podpisali pogodbo o njegovem financiranju. Na prvem razpisu je bila za lektorico izbrana Tijana Milenković.

Zbrane je na prireditvi pozdravil tudi prvi svetovalec srbskega veleposlaništva v Ljubljani Aleksandar Gatalica, ki se je zahvalil za sodelovanje pri vzpostavitvi delovanja lektorata srbskega jezika, ki bo po njegovih besedah "pripomogel, da bo srbski jezik bližje več ljudem", upa pa tudi, da bodo z njim pridobili nove prevajalce in prevajalke iz srbskega v slovenski jezik.

Odprtju lektorata je danes sledilo predavanje Strahinje Stepanova s Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu z naslovom Aktualna vprašanja srbskega standardnega jezika. Obenem so odprli razstavo Branislava Radoševića z naslovom Plakat Radošević, ki bo v avli fakultete na ogled še do 8. maja.