Sorodna novica Peter Carl Faberge: mojster nakita in okrasnih predmetov, predvsem pa "oče" slavnih jajc

Andre Ružnikov je v odprtem pismu direktorja muzeja Ermitaž, Mihaila Pjotrovskega, obtožil, da z razstavo Fabergé – draguljar cesarskega dvora "uničuje ugled muzeja". Razstavo so v Sankt Peterburgu odprli novembra lani, na ogled pa naj bi bila še do sredine marca. Muzej kake večje razstave, posvečene Fabergéju, ni organiziral že od leta 1993.

"Muzeju Ermitaž se ne sme delati take sramote"
Ružnikov je za časnik The Guardian pojasnil, da je po njegovi oceni na razstavi, ki si je več eksponatov izposodila iz zasebne zbirke milijarderja, vsaj 20 ponaredkov. "Rad bi, da bi bilo te sramote konec. Rad bi, da bi bila razstava zaprta in pozabljena, to je vse. Muzeju Ermitaž se ne sme delati take sramote."

Muzejsko vodstvo in ruski oligarh Aleksander Ivanov, ki je lastnik več eksponatov z razstave, sta strokovnjakove trditve že zanikala; milijarder je priskrbel tudi dokumentacijo, ki naj bi pričala o avtentičnosti njegovih predmetov. Dragocena jajca sicer razstavlja v Fabergéjevem Muzeju v Baden-Badnu, ki ga je ustanovil leta 2009.

Pjotrovski na medijska vprašanja odgovarja , da je že v samem katalogu razstave zapisano opozorilo: "Izpodbijati se da avtentičnost vsakega novega kosa, ki se pojavi na tržišču ... Konsenza strokovne skupnosti ni lahko doseči in ga pogosto tudi ni."

Izdajalske fotografije
Eden izmed spornih eksponatov je jajce, ki naj bi ga cesar Nikolaj II. podaril svoji ženi Aleksandri ob njuni deseti obletnici poroke, leta 1904. Strokovnjakinja za Fabergéjevo delo DeeAnn Hoff je lani opozorila, da je avtentičnost vprašljiva, češ da so nekateri portreti na jajcu nastali po predlogi fotografij, ki pa so bile posnete po letu 1904. Zmotilo jo je tudi to, da portret samega cesarja leta 1904 ne bi bil aktualen: od leta 1896 naprej je na uniformi ves čas nosil pet medalj, na tem jajcu pa se kiti samo s štirimi.

Kdo je milijarder, mahnjen na jajca?
Zanimanje ruskih zbirateljev za dela Petra Carla Fabergéja, ki je ruski dvor zalagal z dragulji vse do revolucije leta 1917, je v zadnjih letih močno naraslo. Razlogi za to so najverjetneje domoljubne narave: vsaj 80 odstotkov kupcev v tej niši je Rusov. Na tem trgu je osrednji posrednik ravno Ivanov: potencialnim kupcem išče Fabergéjeve umetnine. "Vedno je cela vrsta ljudi, ki hočejo kupiti od mene," se je leta 2010 pohvalil v intervjuju za The Independent. "Če sem nekaj kupil, ljudje vedo, da je dragoceno."

Aleksander Ivanov je kariero začel v ruski mornarici, nato pa je obogatel s prodajo računalnikov (z ogromno provizijo) ruskim podjetjem. V Evropi je nase opozoril z več velikimi nakupi Fabergéjevih del: za dobrih 10 milijonov evrov je na primer kupil jajce, ki je bilo prej v lasti dinastije Rothschild. Največja konkurenca Ivanova je drugi bogati zbiratelj Fabergéjevih jajc, Viktor Vekselberg, ki je odprl celo konkurenčni muzej.

Imperialni velikonočni pirhi, ki jih pozna ves svet
Peter Carl Fabergé se je rodil v Sankt Peterburgu leta 1846 kot potomec hugenotov, ki so se pred pregonom umaknili iz Francije. Šolal se je v zahodni Evropi, potem pa v Sankt Peteburgu. Bil je mojster za izdelavo okrasnih predmetov in nakita iz zlata, srebra in poldragih kamnov. V Evropi je zaslovel s svojim preseganjem estetskih okvirov klasičnega nakita in je iz dragih kovin začel ustvarjati tudi fantazijske predmete. Kmalu je odprl podružnice v Moskvi, Kijevu in Londonu. Svetovno slavo je dosegel z imperialnimi velikonočnimi pirhi. Ker jih krasijo dragi kamni in plemenite kovine, njegove pisanice veljajo za ene najlepših in najdražjih umetnin na svetu. Umrl je leta 1920 v Lozani v Švici.

Dvorni draguljar naj bi v času delovanja na dvoru izdelal skoraj 70 jajc, od katerih jih je ohranjenih nekaj manj kot 60. Tradicija carske družine, da so se z njimi obdarovali, sega v leto 1885, ko je car Aleksander III. za veliko noč svoji ženi Mariji Fjodorovni podaril z dragulji bogato okrašeno jajce.