Že iz prejšnje vladavine so poznani številni primeri, ko so umetnike preganjali ali celo ubili ter uničevali kulturno dediščino.

Takoj po napovedi umika zahodnih sil so številni posamezniki in organizacije pozvali vlade po vsem svetu, naj zaščitijo afganistanske umetnike. Ena od takšnih organizacij je Artists at Risk, ustanovljena leta 2013, ki pomaga ogroženim umetnikom na varno, poroča Deutsche Welle. V Nemčiji organizacija med drugim sodeluje s centrom za umetnost in medije v Karlsruheju. Že pred 1. septembrom je organizacija predložila seznam Afganistancev, ki jih je treba zaščititi. A kot pravita Ivan Stodolsky in Marita Muukkonen, ki vodita organizacijo Artists at Risk, se ni zgodilo skoraj nič. Organizacija se je obrnila na več vlad, tudi nemško, ameriško, francosko, in na Evropsko unijo. "Medtem ko se število prošenj umetnikov nenehno povečuje, se evropske vlade le slabo odzivajo," pojasnjuje Maria Muukkonen.

Sorodna novica Dan, ko je umrla glasba: afganistanski ženski orkester utišan

Na njihovem seznamu je zdaj 400 umetnikov, katerih status je organizacija preverila, skupaj z njihovimi družinskimi člani gre za okoli 2000 ljudi. Kot navaja Deutsche Welle, pa je, upoštevaje informacije še dveh humanitarnih organizacij, s katerima sodelujejo ogroženi umetniki, dejansko število ljudi, ki bi potrebovali zaščito, še enkrat višje.

Po besedah Stodolskega je Francija izdala nekaj vizumov, medtem ko Nemčija temu ni sledila, prav tako ne nordijske države.

V Nemčiji je za izdajo vizumov umetnikom odgovorno notranje ministrstvo, ki pa od septembra ni spremenilo svoje politike. Zdaj v humanitarni organizaciji upajo, da bo z novo vlado zavel nov veter na tem področju. Za nemški medij je notranje ministrstvo sporočilo le, da preučuje razmere.

Medtem vse več afganistanskih umetnikov prejema grožnje s smrtjo, številni živijo na skrivaj in skrivajo svoja dela, nekateri jih celo uničujejo. Ker niso videli druge možnosti, so nekateri na lastno pest zbežali iz domovine in se zatekli v druge države, kjer pa je njihov položaj prav tako negotov. "Pomagamo jim tudi z nujnimi sredstvi. Toda to ni prava rešitev, na humanitarni podlagi morajo dobiti azil," je jasna Marita Muukkonen.

Sorodna novica Končno odprtje muzeja v Afganistanu: talibani bedijo nad artefakti, zaposleni brez plačila

Ko se razmere umirijo, se večina želi vrniti domov

Ob tem poudarja, da namen organizacije ni le reševati življenja, temveč zagotoviti, da lahko umetniki še naprej ustvarjajo. "Tisti, ki so prizadeti, se pogosto vrnejo, ko se razmere umirijo," poudarja. Tak je primer sirskega fotografa in filmarja Isse Toume, ki se je vrnil v Alep, potem ko se je pred vojno vihro zatekel v tujino in zdaj igra eno osrednjih vlog pri obnovi kulturne pokrajine v domovini.

Na strani nemških kulturnih institucij je pripravljenost, da afganistanske umetnike sprejmejo v kulturne rezidence, prav tako so solidarni številni nemški umetniki, a ključne poteze morajo povleči politiki, še navaja DW.